Politično sodstvo?
Pavel Rupar se je zmotil, ko je iz občinskega proračuna plačal zasebno tožbo
© Borut Krajnc
Za Pavla Ruparja je bil začetek leta sanjski. Vrhovno sodišče je - senat vrhovnih sodnikov so sestavljali Marko Šorli kot predsednik senata, Mitja Deisinger, Alenka Jelenc Puklavec, Lilijana Freidl, Jože Petrič, Ivan Robnik in Barbara Zobec - razsodilo, da se Pavel Rupar oprosti obtožbe, da je kot uradna oseba z namenom, da si pridobi protipravno premoženjsko korist, izrabil uradni položaj.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
© Borut Krajnc
Za Pavla Ruparja je bil začetek leta sanjski. Vrhovno sodišče je - senat vrhovnih sodnikov so sestavljali Marko Šorli kot predsednik senata, Mitja Deisinger, Alenka Jelenc Puklavec, Lilijana Freidl, Jože Petrič, Ivan Robnik in Barbara Zobec - razsodilo, da se Pavel Rupar oprosti obtožbe, da je kot uradna oseba z namenom, da si pridobi protipravno premoženjsko korist, izrabil uradni položaj.
Zadeva se je vlekla kar nekaj let. Začela pa se je z zasebnima tožbama Pavla Ruparja proti tržiškemu občinskemu svetniku Jožku Kuhlju, češ da ga je ta obrekoval. Ena je bila pravnomočno ustavljena, v drugi pa je bil Kuhelj oproščen. Problem je nastal, ko je sodišče naložilo plačilo 558.185 tolarjev stroškov zasebnemu tožniku Ruparju. Župan občine Tržič Pavel Rupar je marca 1998 stroške poplačal kar z virmanom občine Tržič. Ko je za to izvedel za obrekovanje toženi Jožko Kuhelj, je zadevo predal policiji.
Sledil je maratonski sodni proces. Najprej se je zataknilo že pri obtožnici, ki jo je aprila 2000 vložilo tožilstvo. Ruparjevemu zagovorniku je uspelo proces ustaviti, ker naj župan ne bi bil uradna oseba. Kranjsko okrožno sodišče je temu najprej pritrdilo, vendar se je višje sodišče pozneje strinjalo s tožilcem in je obtožnico potrdilo, da je ta postala pravnomočna. Potem je sledilo sojenje na okrožnem sodišču v Kranju, ki je leta 2001 Ruparja oprostilo, ker so ugotovili, da je bil pri odreditvi izplačila iz občinskega proračuna v pravni zmoti, saj ni vedel, da je to prepovedano. Spet je sledila pot na višje sodišče, ki je to sodbo razveljavilo. V ponovnem sojenju na okrožnem sodišču v Kranju je bil Rupar obsojen na šest mesecev zapora, pogojno na dve leti, moral pa je plačati tudi milijon tolarjev denarne kazni in še vrniti denar, ki ga je nakazal iz občinskega proračuna. Tudi tokrat je zadeva romala na višje sodišče, ki je zadevo še enkrat razveljavilo in naložilo kranjskemu okrožnemu sodišču, naj še tretjič obravnava isti predmet. Tretjič je kranjsko okrožno sodišče Ruparja spet oprostilo, a tudi ta odločitev ni obveljala. Višje sodišče je namreč sodbo spremenilo in Ruparja obsodilo na pogojno kazen in plačilo 1,5 milijona tolarjev ter vračilo iz občinskega proračuna izplačanega denarja. To sodbo je potrdilo tudi vrhovno sodišče.
Obrat
Vmes med vsemi temi sojenji si je Pavel Rupar najel odvetniško pisarno Čeferin. Dr. Peter Čeferin je zoper vse tri sodbe vložil zahtevo za varstvo zakonitosti. In tokrat so se vrhovni sodniki odločili povsem drugače. Sodniki so namreč pritrdili odvetniku Petru Čeferinu in Ruparja oprostili. Vrhovni sodniki so namreč ugotovili: "Vprašanje pravne zmote je individualno vprašanje pri konkretnem obsojencu. Župan Rupar, ki ni pravnik (po poklicu je elektrotehnik), tako specifičnega pravnega in finančnega vprašanja, kot je izplačilo stroškov zasebne tožbe iz proračuna, sam ni mogel razrešiti." Sodišče je Rupar prepričal, ker se je o plačilu zasebne tožbe iz občinskega proračuna menda posvetoval pri dveh odvetnikih, ki sta mu potrdila, da s tem ni nič narobe.
Pavle Rupar je bil glede sodbe redkobeseden. Najnovejšo odločitev vrhovnega sodišča je komentiral z besedami: "Nobenih komentarjev ne dajem za Mladino. Mi se bomo srečali še drugje. V življenju se stvari hitro obrnejo, tako je življenje," nam je grozeče povedal Pavel Rupar. Povsem drugačen ton pa je imel pred kamerami komercialne televizije: "Sem zelo zadovoljen, prav gotovo. Je pa seveda tudi zame to nepričakovano. Namreč po pravnomočni obsodbi sem tudi poravnal vse tisto, kar mi je sodišče naložilo kot kazen in sem bil tudi že prepričan, da sem v fazi prestajanja preizkusne dobe 2 leti za zaporno kazen leto in pol. In se mi je res kamen odvalil od srca. Poudarjam, še enkrat poudarjam, da sem prepričan, da gre zgolj za politično gonjo v tem procesu, da je šlo za politično gonjo ter da so bile vse odločitve, ki so šle meni v škodo, vedno in torej zelo blizu volitev."
Rupar tako pravi, da je vse politični konstrukt, vprašanje pa je, ali je bila politično motivirana prejšnja ali zdajšnja sodba vrhovnega sodišča. V vsakem primeru je zadeva zelo resna, saj naj bi bilo sodstvo neodvisno in sodbe naj ne bi bile odvisne od zmagovalcev na volitvah. Aleksander Čeferin, ki je skupaj z očetom zastopal Ruparja, pravi: "Ne bi mogel reči, da je bila prejšnja odločitev višjega ali vrhovnega sodišča posledica političnega pregona, vsaj jaz ne vem nič o tem. Prejšnje odločitve so bile predvsem plod napačnega tolmačenja kazenskega zakonika in upam, da ta sodba pomeni, da takih zmotnih tolmačenj ne bo več. Edino, kar vidim političnega v tem procesu, je tožilec, ki je član politične stranke, ki ima precej nasprotna stališča od Ruparjeve. Ta tožilec ves čas kaže osebno in politično antipatijo do Ruparja." O neodvisnem sodstvu pa pravi: "Kolikor vem, je sodišče kot inštitucija relativno neodvisno od politike. Prepričan pa sem, da so posamezni sodniki politično opredeljeni in tako verjetno posredno lahko politika vpliva tudi na sodstvo. Verjetno pa se to ne da nikakor preprečiti." Izjava, ki je vsekakor skrb zbujajoča.
Precedens?
Sodba vrhovnega sodišča v primeru Rupar bi lahko pomembno vplivala na vse ostale funkcionarje, uradne osebe, župane ali kakorkoli jih že imenujemo. Konec koncev jih praktično vnaprej odvezuje vsake odgovornosti v zadevah, za katere niso strokovnjaki. Že sam Rupar je vpleten v kar nekaj zadev, ki se bodo najbrž pojavile pred sodišči. Okrožno državno tožilstvo v Kranju je vložilo zahtevo za preiskavo zaradi šestih kaznivih dejanj, v katere je vpleten. In sicer zaradi dveh kaznivih dejanj zlorabe uradnega položaja, dveh kaznivih dejanj ponarejanja poslovnih listin, kaznivega dejanja sprejemanja podkupnine ter kaznivega dejanja ogrožanja varnosti. Rupar naj bi od gorenjskega podjetnika jemal podkupnino, sumljiv je tudi plačani marmor, ki ni bil vgrajen v šolo, sumljivo je plačevanje študenta, ki ga nikoli ni bilo na občini ... Ali se bo lahko torej Rupar tudi v teh primerih skliceval na pravno zmoto, konec koncev se kot elektrotehnik ne more spoznati na marmor in študentsko delo. Aleksander Čeferin, ki se bo s temi zadevami najbrž še ukvarjal, pravi: "Ne poznam domnevnih 'ostalih primerov', ki naj bi po vaših besedah tekli proti Ruparju. Kolikor vem, Pavel Rupar ni v nobenem kazenskem postopku. Sicer pa se vsakdo lahko sklicuje na določila zakona, pa naj bo to Rupar ali kdo drug. Zelo pomembna je tukaj sodba vrhovnega sodišča, glede na očitno zmotno naziranje nižjih sodišč, razen okrožnega."