Spremljevalec koalicijske pogodbe

Anton Rous je predsednik demokratične stranke, ki je svojo stranko popeljal iz leve koalicije v desno, pri tem pa sam postal državni sekretar v kabinetu predsednika vlade, ki skrbi za tekoče spremljanje koalicijske pogodbe

© Miha Fras

Tekoče usklajevanje koalicijske pogodbe zagotavlja predsednik vlade, člani koalicije pa lahko opozarjajo na posamezne probleme pri izvajanju koalicijske pogodbe. Vsak od partnerjev je legitimen predlagati, po postopku, ki je tu določen, tudi spremembo koalicijskih nalog, ki so opredeljene v tem dokumentu. Vse skupaj je vezano na soglasje vseh štirih strank. Kar zadeva tekoče spremljanje in pa nenehne skrbi za uresničevanje dogovorjenih koalicijskih dogovorov, so se koalicijski partnerji dogovorili za koalicijskega skrbnika, katerega naloga je tekoče spremljanje koalicijske pogodbe.

Torej je vaša naloga tekoče spremljanje koalicijske pogodbe?

Da, in poročanje o tem vsake tri mesece.

Kaj konkretno zahteva od vas tekoče spremljanje koalicijske pogodbe? Zakaj je to potrebno in zakaj tega prejšnja vlada ni potrebovala?

Prejšnja vlada je imela to nalogo razdeljeno po posameznih resorjih, vključno z generalnim sekretarjem vlade, ki je bdel nad tem kot najbolj odgovoren za nemoteno delovanje vlade. Tudi zdaj ima generalna sekretarka to obveznost, ker je desna roka predsednika vlade. Ta je v koalicijski pogodbi omenjen kot prvi, ki zagotavlja njeno uresničevanje. Najvišjo odgovornost ima torej sam predsednik. Moja naloga je tekoče spremljanje, ugotavljanje razlogov in primerov, kje se zatika, da se nekatere izmed nalog ne uresničujejo, in to, da vsake tri mesece poročam na seji vlade o izvrševanju koalicijske pogodbe. Tu je na eni strani pomembno tudi usklajevanje posameznih dogovorov v parlamentarnih skupinah državnega zbora in vzpostavljanje kontakta z vodji poslanskih klubov v državnem zboru. Na drugi strani pa z nosilci posameznih resorjev, to je z ministri, o posameznih vprašanjih. Glede konkretnosti izvrševanja posameznih koalicijskih opredelitev sem odgovoren skrbnik koalicijske pogodbe.

Ali ste zdaj redno zaposleni?

Da.

Kolikšna pa je vaša plača?

Plača je po pravilniku in v skladu s pozitivno zakonodajo. Odločba, ki sem jo dobil, določa, da brez dodatka za ločeno življenje dobim okoli 500.000 tolarjev neto.

Koliko ste zaslužili v Desusu, glede na to, da so leteli očitki, da ste drag predsednik?

V Desusu sem dobival nagrado v višini 140.000 tolarjev in potne stroške, ker sem se vozil iz Maribora. Potni stroški in kilometrina so se obračunavali po predpisih. Prav včeraj smo imeli sejo izvršnega odbora in smo razpravljali o nekaterih vprašanjih finančnega poslovanja v lanskem letu tudi v zvezi s poročilom računskega sodišča. V zvezi s potnimi stroški in nagradami izvršni odbor ni imel pripomb.

Katere so bile glavne napake, ki vam jih je očitalo računsko sodišče, in zakaj je do njih sploh prišlo?

Na komentar televizijskega poročila o računskem sodišču lahko rečem samo tole: vse teritorialne organizacije, ki imajo svoje poslovanje vezano na centralo, so imele 31. 12. 2004 na računu več kot 19 milijonov tolarjev likvidnih sredstev. Od kod natolcevanja, da smo v finančnih težavah, ne vem. Je pa res, da imamo v posameznih pokrajinah tudi tretji mandat iste ljudi, kljub temu da so imeli slabe volilne rezultate v svoji pokrajini. Računsko sodišče je imelo pripombe, ker so ugotovili napake na eni strani glede dokumentiranja, od kod so bili ti prihodki, na drugi strani pa glede računovodskega izkazovanja porabljenih sredstev. Nekatere pomanjkljivosti smo včeraj obravnavali in ugotovili, da nas je računsko sodišče pravilno opozorilo na nekatere stvari. Na ta opozorila smo reagirali in posamezne nepravilnosti smo že sanirali.

Kaj pa je bilo s spornimi plakati v Mariboru?

Agencija, ki smo jo angažirali za postavitev 100 jumbo plakatov, je pomotoma prelepila nekatere plakate naše teritorialne organizacije v Mariboru. Čisti tehnološki spodrsljaj. Agencija se je opravičila tako teritorialni organizaciji kot tudi vodstvu stranke.

Vaš član Mirko Miklavčič je v intervjuju za Mladino izjavil, da ste mu rekli, da zdaj Janša "tala"?

Včeraj je imel "vrhovno komando" pri kadrovski politiki predsednik Rop. Danes pa jo ima novo izvoljena vlada na čelu s predsednikom vlade Janezom Janšo. Če je to Miklavčič razumel, kot je to zlobno zapisal, potem nimam komentarja.

Nekateri vam očitajo, da je vaša funkcija v vladi bolj plačilo za vaše osebno angažiranje pri sklepanju koalicije kot resna potreba vlade.

Prav gotovo gre kateremu članu druge politične opcije na jetra, da se je Desus odločil za vstop v to koalicijo. Svet stranke je tako odločil po temeljiti razpravi. Pretehtali so argumenti v korist vključitve Desusa v koalicijo sedanje vlade, izrecno zaradi interesov tistih, ki so nas volili. Zdi se mi, da je vsako iskanje drugih razlogov popolnoma odveč. Že sedaj imamo dovolj argumentov za to, da je bilo za Desus pri njegovem nadaljnjem razvoju in prilagajanju potrebam časa zelo potrebno, da je pozicijska stranka. Če bi bili v opoziciji, bi v državnem zboru veliko težje zastopali interese upokojencev. LDS in ZLSD sta močnejši opozicijski stranki in naš glas bi se slišal šele tretji po vrsti. Tako pa lahko neposredno vplivamo na dogajanje in sprejemanje odločitev, ki jih vlada opredeljuje tudi za področje naše interesne sfere.

Desus je dobil obrambnega ministra; kaj bodo imeli vaši volilci od obrambnega ministra? Kako bo obrambni minister pomagal upokojencem pri zagotavljanju njihovih pravic?

Mislim, da je treba upoštevati, da so ministri člani vlade in da bo tudi g. Erjavec kot član vlade lahko vplival na uresničevanje zavez, ki so v koalicijski pogodbi. Erjavec je bil državni sekretar na ministrstvu za pravosodje in je seznanjen z delovanjem vlade in parlamenta. Tako so mu področja pokojninskega, zdravstvenega in socialnega področja znana. Zato se lahko tvorno vključuje v vse tisto, kar Desus kot koalicijski partner potrebuje pri vsakodnevnem usklajevanju naših namer, ki jih imamo v parlamentu in vladi.

Pri teh zadevah pa bodo imeli glavno besedo ministri za ta področja. Drobnič za delo, Bručan za zdravstvo ...

Že pri sestavi koalicijske pogodbe smo skupaj z Drobničem in Bručanom ugotavljali precejšnjo usklajenost pogledov na posamezne probleme, predvsem na vprašanje zdravstvene, socialne in pa seveda politike socialnega varstva. Kot kandidat za ministra za obrambo se je Erjavec izredno tvorno vključeval v pogajalski skupini.

Kdo je predlagal Erjavca za ministra za obrambo, vi ali Janša?

Erjavec je bil kandidat Desusa na Gorenjskem in je bil naš predlog. Je pa res, da je bil predlog usklajen s predsednikom vlade in v soglasju s predsednikom države, dr. Janezom Drnovškom, ki je vrhovni poveljnik oboroženih sil.

Miklavčič je v intervjuju za Mladino tudi povedal, da ste mu rekli, da osebno ne potrebujete ministrskega položaja, da je več denarja v nadzornih svetih.

Na Miklavčičeve ugotovitve in izmišljotine ne bi več odgovarjal.

Ali ste v kakšnem nadzornem svetu in ali boste?

Zdaj sta moji edini funkciji podpredsednik Turistične zveze Slovenije in predsednik mariborske turistične zveze, to sta neplačani funkciji. Nikjer nisem član nadzornega sveta niti upravnega odbora. Sem pa bil pred 14 dnevi izvoljen za podpredsednika Kapitalske družbe, kjer ima Desus zelo velik interes. Kapitalska družba je bila ustanovljena kot družba pokojninskega in invalidskega zavarovanja Slovenije. Potemtakem je logično, da me je kadrovska komisija vlade predlagala za člana skupščine. Na tej seji skupščine sem bil izvoljen za podpredsednika skupščine Kapitalske družbe.

Dobite za to funkcijo kakšno plačilo?

Ne, ta funkcija ni plačana.

Ali ste zadovoljni s tem, kar je dobil Desus za podporo desni vladi? SLS in NSi sta procentualno dobili več, kot so dobili na volitvah?

Dobro je odmeriti svoje sposobnosti. Mislim, da sla, pretirana želja po ministrskih mestih, za našo stranko ne bi bila dovolj verodostojna. Predsednik vlade nam je med pogajanji dal na voljo tri ministrske resorje, izbrali smo tega. In zadovoljni smo s tem. Nas najbolj zanima uresničitev ciljev, ki so za upokojence in druge naše volilce najbolj pomembni.

Kateri dve ministrstvi vam je še ponujal Janša?

Dovolj je že to, kar sem povedal. Zadovoljni smo z državotvornim ministrstvom.

V zadnji Mladini so bile zbrane ostre izjave o nekaterih vaših zdajšnjih sodelavcih. Kakšno je vaše mnenje o teh istih ljudeh zdaj? Recimo, kaj menite o delu Dimitrija Rupla?

Moja ocena o Dimitriju Ruplu nikdar ni bila generalno slaba. Nikdar.

Rekli ste, da je pri svojem delu vedno najprej gledal nase.

Človek, ki ne gleda sam nase, bo težko storil kaj dobrega za drugega. Danes smo v koalicijski vladi, in to je projekt, ki ga moramo speljati. Danes se pogovarjamo o tem, kar je pomembno za državo danes, ne včeraj.

Dotaknil bi se še ene izjave: "Nastopa Jambreka in Vaska Simonitija v okviru nekaterih izjav na zborih za republiko ne morem drugače opredeliti, kot da gre za idejno nasilje." Ali Vasko Simoniti kot minister za kulturo še zmeraj izvaja idejno nasilje?

Idejno nasilje ... Izjava se je nanašala na njihovo gostovanje v Mariboru. Bila je izrecno locirana na izjave, ki so mi jih dali naši predstavniki v Mariboru. Mislim, da je komentar, ali še izvaja idejno nasilje ali ne, odveč. Nimam nobene zadrege v zvezi s tem, če sem povedal kaj kritičnega na račun udeležencev Foruma 21 ali pa Zbora za republiko. Vasko Simoniti in Dimitrij Rupel sta bila akterja Zbora za republiko. Če sem imel za potrebno nekatere njihove izjave na mariborskem srečanju oceniti kot idejno nasilje, sem pač bil takega mnenja. Bil pa je to predvolilni čas. Mi smo povedali, če smo bili vprašani.

Se vam ne zdi, da ste izdali svoje volilce, ko ste šli v koalicijo z desno vlado? Na evropske volitve ste šli z LDS, vaše izjave proti zdajšnjim sodelavcem so bile razumljene, kot da ne boste šli skupaj z njimi v koalicijo. Na koncu ste pa vseeno podpisali koalicijsko pogodbo z ljudmi, ki ste jih v predvolilnem času najbolj napadali.

Nobenega moralnega mačka nimam, ker je Desus ohranil svoje programske cilje in usmeritve. S podpisom koalicijske pogodbe jih ni v ničemer spremenil. Desus ima v svojem statutu v prvem členu zapisano, da je neodvisna in nazorsko neobremenjena politična stranka.

Ali bi dosegli isti volilni rezultat, če bi volilcem povedali, da boste šli v koalicijo z Janšo?

Mi smo nagovarjali volilce v smislu svojega programa. Imeli smo interes sodelovati pri sestavi vlade, v smislu zagotovitve tistih ciljev, ki jih imamo v svojem programu. Videli smo, da bomo lahko tudi v tej vladi zadovoljevali svoje programske cilje. Svet stranke pa je po tehtnem premisleku to tudi sprejel. To ne pomeni, da smo zdaj proti svojim bivšim koalicijskim partnerjem sovražno nastrojeni. V politiki naj tega ne bi bilo. Nimamo pa posebnih interesov za zbliževanje z bivšimi koalicijskimi partnerji, ker smo sedaj v koaliciji s temi, ki so sestavili vlado.

Hitro ste pozabili, da vas je Janša hotel vreči iz parlamenta s ponovnim preštevanjem glasov.

To ni res. Tudi Janša je to zanikal že na prvem srečanju s pogajalsko skupino. To je tudi dokumentiral, da je pobuda šla iz njihove teritorialne organizacije iz Žalca.

Se je pa s tem strinjal in dajal tudi izjave, da je treba preveriti število vaših glasov.

Vodstvo stranke SDS ni vložilo nobene zahteve pri Volilni komisiji RS.

Niso bili pa proti temu.

Kot predsednik sploh ni bil legitimen. Tisti, ki so na volišču, so legitimni za to, da reagirajo na nepravilnosti, če so jih opazili. Samo dejstvo, da nekdo dvomi o rezultatu Desusa, pa je bilo v Desusu izredno neprijetno sprejeto.

Ali ste za verouk v šolah?

Sprejemam tezo ali stališče ministra dr. Zvera, da smo glede verouka povedali vse že v ustavi. Desus ne spreminja svojega stališča. Mi se nismo nikoli legitimirali kot zagovornik kakršnekoli druge ureditve, kot jo določa Ustava Republike Slovenije.

Bili ste na obletnici pokola Pohorskega bataljona, kakšno je vaše mnenje o domobrancih?

Verjeli so v nekaj, kar ni bilo v skladu s tistim, kar so verjeli partizani in naši zavezniki. Mi smo, kar zadeva NOB in ideološka vprašanja, čvrsto na stališču našega programa, ki je zadeve odločno opredelil.

Pred volitvami ste izjavili, da bi moral biti Rop predsednik vlade še štiri ali pet let. Kako zdaj gledate na to izjavo? Ali je Janša boljši premier kot Rop?

Vsaka izjava v zvezi s primerjavo enega in drugega je odveč. Vsak izmed njiju je svoj svet. Verjamem, da bo predsednik Janša zelo uspešen predsednik vlade. V marsičem je bil zelo uspešen tudi Rop. Vendar moramo spoštovati voljo ljudstva, ki je odločilo, da je sedaj najustreznejši predsednik vlade Janez Janša.

Kako komentirate javni protest članstva iz Maribora in Primorske glede podpisa koalicijske pogodbe?

Mariborčanom delate krivico. Valter Drozg je v Večeru demantiral, da bi bil Desus v Mariboru proti vstopu v koalicijo. Je pa res, da so bili bolj navdušeni nad ureditvijo pogodbenega razmerja, kot je bilo v primeru SMS. Ocenili smo, da pogodbeno razmerje med eno stranko in ostalimi člani koalicijske vlade ni obrodilo sadov v dosedanjih primerih, in ne verjamem, da bi bilo sedaj kako drugače.

Kdaj bo kongres Desusa in ali boste kandidirali za predsednika?

Na včerajšnji seji izvršnega odbora smo se odločili, da bo kongres 20. maja. Sprejet je okvirni program aktivnosti, opredeljene so bile naloge in nosilci posameznih nalog. Določeni so bili roki za sestavo vsebinskih sprememb statuta in eventualne dopolnitve in spremembe programa. Razmišljanja so bila zelo kvalitetna in kvalificirana. Člani izvršnega odbora so zelo odgovorno razpravljali o vsebinskih dopolnitvah našega programa.

Kaj pa glasovanje o zaupnici predsedniku?

Kongres je sklican tudi z namenom, da se preveri kadrovska sestava vodstva stranke.

Ali boste še enkrat kandidirali za predsednika?

Ni dileme, da ne bi. Je pa res, da se bom dokončno odločil aprila kot vsi ostali.

Če slučajno ne bi bili izvoljeni, ali boste odstopili kot državni sekretar?

Nimam dileme v zvezi s tem, da ne bi bil izvoljen. Tudi če ne bi bil ponovno izvoljen za predsednika, to ni razlog, da bi odstopil, ker so moje naloge jasno opredeljene, ne glede na to, ali sem predsednik Desusa ali ne.

Ali boste v vladi priskrbeli višje pokojnine in kako?

V parlamentu je že predlog za spremembo 150. člena zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ki ga je dala skupina naših treh poslancev, in je v proceduri. Sprememba je zato, da bi se zagotovilo načelo, ki ga sedanji zakon sicer že ima, da morajo pokojnine slediti gibanju plač, pa se to ne uresničuje. To je eden izmed temeljnih ciljev, ki so ga sprejeli tudi ostali koalicijski partnerji sedanje vlade kot svoj cilj. Verjamem, da bomo to realizirali. Vključno s spremembami določil in pogojev za vdovsko pokojnino po vzoru evropskih izkušenj in vključno z regresom, ki naj v prihodnje postane 13. pokojnina. Računam, da se bodo ti cilji v celoti realizirali.