Smrt pilota zaman

23. februarja je Mors domačo javnost povabil na tiskovno konferenco, na kateri naj bi komisija za preučevanje letalske nesreče v Spodnjih Žerjavcih predstavila svoje končno poročilo. Ko je že kazalo, da se je Mors začel zavedati resnosti vojaškega in še posebej pilotskega poklica, je vsebina poročila padla kot mlinski kamen na dragoceno leseno mizo. V njem je vrsta nelogičnosti in nesramnih namigovanj. Če je bila naloga komisije razjasniti potek nesreče in izdelati priporočila za naprej, je rezultat njenega dela še toliko bolj sramoten, ker so krivdo nekako prevalili na pokojnega Svetino, skomignili z rameni, češ, vojaško letenje je zahtevna reč, in zaprli štacuno. Ključ za razumevanje tega pometanja pod preprogo je na videz drobna, v bistvu nonšalantno navržena psevdoinformacija, ki je pozornost neposvečenih takoj preusmerila stran od bistva. Komisija je kot glavni vzrok za nesrečo in s tem smrt pilota pokazala na njegovo obolelo srce, a hkrati namignila, da so bile v vzorcu pilotovega tkiva, ki so ga poslali v preiskavo, jasno zaznavne sledi alkohola. Sicer je v isti sapi komisija povedala tudi, da je bilo tkivo nepravilno hranjeno in da je zelo verjetno zaradi tega prišlo do takšnih rezultatov. Toda - zakaj so to potem sploh omenili? Namigovanja, ki so pravzaprav čista natolcevanja, so podžgali še z informacijo, da Svetina pred letom ni bil videti alkoholiziran.

Za začetek analizirajmo poročilo: Pilotu je začelo odpovedovati srce, zato se ni mogel osredotočiti na letenje. OK, naredimo korak nazaj. Svetina je bil na vseh rednih zdravniških pregledih spoznan za zdravega. Ali ni mogoče del krivde za neodkrito bolezen srca torej pripisati zdravniku internistu, ki se je podpisal pod izvide? Ali ni potem treba s prstom pokazati na delodajalca - Mors, ki Svetini (in seveda ostalim pilotom) ni omogočil zgodnjega odkrivanja hude bolezni? Pilot je umrl na delovnem mestu, mar to ni dovolj velik vzrok za veliko globljo in natančnejšo oceno tveganja? Piloti sami to že dolgo časa terjajo od ministrstva, toda to jim že več let odreka pravico do organiziranosti (sindikat pilotov po njihovem mnenju ni reprezentančen). Tudi predlog, ki ga je za ministra pripravila preiskovalna komisija, je nenavaden - namreč, ustanovi naj se druga strokovna komisija, ki bo preučila specifičnost vojaškega letenja (kar je seveda v redu), do takrat pa naj piloti, starejši od 40 let, v pilatuse dobijo "varovalko" oz. drugega pilota. Imamo torej absurd - vojaški piloti nad 40 let so potencialno nevarna vrsta, toda če v pilatusu sedita dva, bo vse v redu. Sicer pa naj bi komisija že kmalu prišla do dokaj zanesljive ugotovitve, da je in zakaj je prišlo do srčnega zastoja, toda s priporočilom so čakali skoraj celo leto! Če bi bil Mors kolikor toliko urejena ustanova, bi takoj po preliminarnih ugotovitvah prizemljil vse vojaške pilote in jih poslal na podrobne zdravniške preiskave. Prav tako bi natančno pregledali učne načrte in kakovost šolanja, kakor tudi samo izvajanje aktivnosti.

V poročilu so zapisali tudi: "Pilot je imel možnost katapultiranja, pa je ni izkoristil." Hm, ali lahko Mors pokaže dokument, iz katerega bi bilo razvidno, da so se Svetina in ostali piloti sploh šolali za katapultiranje? Katapultiranje je precej kompleksen psihomotoričen proces. Ne gre samo za to, da pilot v delčku sekunde sproži sedež, temveč predvsem da pravočasno dojame, kdaj je situacija brezizhodna in se temu primerno tudi odloči. Časa za razmišljanje ni kaj dosti, ponavadi kake dve ali tri sekunde. Svetina je bil izkušen pilot, toda ali so mogoče njegovi nadrejeni pričakovali, da je v slovensko vojsko prinesel dovolj znanja za preživetje? Ali se na Morsu sploh zavedajo, da operativni pravilnik ni mrtva črka na papirju in da je od tistega, kar je zapisano v njem, odvisno marsikatero življenje? Eden od dokazov, da Svetina ni bil sposoben upravljati z letalom, naj bi bilo tudi dejstvo, da po udarcu v drevesa letala ni niti poskušal izravnati. Že znanje srednješolske fizike (gibalna količina in podobni bavbavi) pove, da letalo, ki se je pri veliki hitrosti ter majhni višini zaletelo v oviro in izgubilo del krila, pač ni več tako upravljivo kot v normalnih okoliščinah. Mar naj bi se Svetina katapultiral v tla (letalo je po začetnem udarcu obrnilo na hrbet)?

Ob poročilu o nekatapultiranju pa obstaja še ena nelogičnost - komisija je med drugim ugotovila, da je bila maska odpeta, kar naj bi dokazovalo pilotovo slabost . Ampak - če je pilot res odpenjal masko, da bi se nadihal (kar je malce čudno, saj bi bilo dovolj, da si vklopi večje dovajanje čistega kisika), je očitno občutil veliko zdravstveno stisko. Človek bi pričakoval, da tako izkušen pilot takoj povleče palico nase, nabere višino in se katapultira, ne pa da v paniki počne stvari, ki so ga na koncu stale življenja.

Zdi se, da je varnostna kultura v nekdanji 15. brigadi nekaj, kar se dogaja drugim. Doslej je prišlo do petih nesreč, vendar Mors svojih pilotov ni nikoli obvestil o rezultatih preiskav, predlogih za izboljšave ali drugih varnostnih priporočilih. Mogoče tudi zato, ker preiskav v večini primerov sploh ni bilo, piloti pa so o incidentih izvedeli na piknikih, iz medijev ali na jutranji kavi. V časih, ko zahodne letalske revije vsak mesec objavljajo dokaj natančna poročila o nesrečah vojaških letal, je pri nas na videz vse v redu, nič se ne dogaja in nesreč sploh ni, so samo incidenti, nevredni obravnave in razprave.