Korak nazaj

Po srečanju predstavnikov nevladnih organizacij, ki si prizadevajo za odpravo diskriminacije na področju istospolnih partnerstev, in v. d. direktorja direktorata za družino na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve Jožefom Tidivarjem, se je izkazalo, da je nov vladni predlog zakona o registraciji istospolne skupnosti korak nazaj v prizadevanjih za sprejem zakona, ki bi zadovoljil potrebe lezbične in gejevske populacije. Potem ko so bile nevladne organizacije, ki se jih sprejetje zakona najbolj tiče, s prejšnjim predlogom bivše vlade že nekako za silo zadovoljne, sedaj spet ne verjamejo več v ugoden razplet mučne procedure. Kot napaka se je izkazalo dolgoletno usklajevanje prejšnje vladajoče koalicije, ki se dolgo ni mogla zediniti zaradi specifičnega pogleda ljudske stranke na pravice istospolno usmerjenih. Potem ko je konec prejšnjega mandata deset poslancev s prvopodpisanim zdajšnjim pristojnim ministrom Janezom Drobničem zahtevalo še splošno razpravo, ki je prestavila obravnavo predloga zakona na čas po volitvah, pa je postalo jasno, da ne bo nikoli sprejet. To je potrdila vlada Janeza Janše letos februarja, ko je prek poslancev SDS in NSi v parlamentarni komisiji za peticije ter za človekove pravice in enake možnosti blokirala sprejetje mnenja k predlogu zakona o istospolni partnerski zvezi, ki sta ga pripravili LDS in ZLSD. Hkrati so vladne stranke napovedale pripravo svojega predloga zakona, ki so ga predstavile prek pristojnega ministrstva 3. marca na sestanku z nevladnimi organizacijami.

Razlike med predlogoma

Glavni očitek nevladnih organizacij - ki niso imele možnosti sodelovati pri pripravi novega predloga, kot jim je bilo to omogočeno prej - je, da zakon zadeve jemlje preveč pravniško in da zgolj našteva pravice in dolžnosti. Istospolne partnerske zveze ne jemlje kot partnersko zvezo oziroma ljubezen med dvema človekoma, ampak kot neko avtonomno celico, kjer ni ljubezni, temveč samo ekonomski interes. Zato zgolj našteva predvsem pravno-ekonomske pravice, ki izhajajo iz takšnih zvez. V prvih reakcijah so se v ospredje postavile predvsem tri glavne pomanjkljivosti. Predlog ne ureja socialne varnosti, dedovanja in statusa svojca. Kljub temu da bodo predstavniki nevladnih organizacij do srede ministru dostavili pripombe k novemu osnutku zakona o registraciji istospolne skupnosti, pa jim je bilo že vnaprej na sestanku rečeno, da ni nujno, da se bodo njihove želje in predlogi upoštevali.

Na prvi hitri pogled je novi predlog zakona videti skorajda isti kot prejšnji v delu, ki se nanaša na pogoje in postopke za registracijo istospolne skupnosti, ki se ji je prej malo bolj civilizirano reklo sklenitev istospolne partnerske zveze. Po predlogu, pripravljenem pod ministrom Drobničem, se bosta partnerja oziroma partnerici po podpisu izjave, vpisala/-i v register istospolnih skupnosti, ki ga vodi upravna enota. Po predlogu, nad katerim sta bdeli državna sekretarka Alenka Kovšca in prejšnja vlada, pa bi osebi sklenili istospolno partnersko zvezo s pričama pri matičarju. Prav tako je novi osnutek videti skorajda identičen, le malo skrčen, v delu, ki govori o pravnih posledicah registracije, kot so pravica do preživljanja in preživnine, pravice do pridobivanja premoženja in urejanja premoženjskih razmerij, pravice do stanovanjskega varstva, pravice v kazenskem, pravdnem in nepravdnem postopku, pravice do pridobivanja informacije o zdravstvenem stanju obolelega partnerja in obiskov v zdravstvenih ustanovah. To pa je poleg velikega dela osnutka, ki se ubada predvsem s pravnimi posledicami po prenehanju lezbične ali gejevske zveze, tudi vse, s čimer postreže novi vladni predlog zakona o registraciji istospolne skupnosti.

Predlog prejšnjega zakona o istospolni partnerski skupnosti je bil - poleg tega da je že v osnovi govoril o skupnosti, ki temelji na vzajemnem spoštovanju, zaupanju, medsebojni pomoči in podpori - boljši zaradi temeljite specifikacije posamičnih členov, ki so zaobjeli večino pravic, ki izhajajo iz istospolne zveze. Prav tako je poskrbel za nekatere pravice, ki jih novi ne omenja. Gre za pomembna vprašanja, kot so dedovanje, pokojninsko in invalidsko zavarovanje, socialno in zdravstveno varstvo, status svojca ... Glavna prednost starega predloga, ki je ustrezal tudi populaciji, ki jo je zadeval, pa je bila predvsem v 42. členu, ki je obravnaval pravne posledice sklenitve istospolne partnerske zveze na drugih področjih, česar novi osnutek ne omenja: "Obstoj istospolne partnerske zveze, sklenjene po tem zakonu, daje partnerjema te zveze na drugih področjih družbenih razmerij, razen na področju družinskih razmerij v delu, ki zadeva razmerja med staršema in njunimi (skupnimi) otroki, enake pravice in obveznosti, kot jih zakon, ki ureja posamezno področje, daje moškemu in ženski, ki sta sklenila zakonsko zvezo, in jih lahko kot zakonca medsebojno uresničita na podlagi pravice enega od njiju ali na podlagi obstoja njune zakonske zveze." Po prejšnjem predlogu bi bil torej status dveh žensk oziroma dveh moških skorajda izenačen s statusom moža in žene, razen ko gre za posvojitve otrok in seveda možnosti umetne oploditve, medtem ko novi predlog zgolj našteje nekaj pretežno ekonomskih pravic, ki jih ima par, ki se vpiše v register.

Prvi odzivi

Osnutek zakona o registraciji istospolne skupnosti, spisan pod taktirko ministra Drobniča, katerega izjave o istospolno usmerjenih odmevajo tudi v evropskem parlamentu, je še v medresorskem usklajevanju. Kljub temu predvidoma končni izdelek ne bo bistveno vsebinsko drugačen. Kar naj bi pomenilo, da bo, z manjšimi kozmetičnimi popravki, tudi končni zakon, ki bo sprejet v parlamentu. Za zdaj še ni mogoče dobiti obrazložitve s strani ministrstva. Tako nam Jožef Tivadar še ni mogel pojasniti, zakaj so bile potrebne spremembe: "Dokler osnutek predloga zakona ni medresorsko usklajen, MDDSZ ne more dajati izjav o njegovi vsebini. Dodamo pa še, da se s programom Vlade predvideva sprejem zakona s tega področja do konca letošnjega avgusta. Sedanja Vlada želi namreč to zadevo čim prej ustrezno urediti." Prav tako nam ni mogla konkretno prednosti prejšnjega predloga pojasniti njegova predlagalka, poslanka LDS Majda Širca, saj kljub zakonu o dostopu do informacij javnega značaja, ki opredeljuje javnost dela in seznanitev z osnutki, zakoni in ostalimi akti, "vlada (tudi) tokrat ne predstavlja svojih zakonskih in drugih rešitev na spletnih straneh". Zato nam ne bi mogla sporočiti svojega mnenja, če ne bi bilo medijev, kjer je lahko zasledila različna stališča do teh vprašanj. Za predlagateljico prejšnjega predloga zakona bi bilo najbolj konstruktivno, da bi na zasedanju naslednjega odbora za delo, družino in socialne zadeve v sredo soočili oba, a bo na žalost, po obvestilu Drobničevega ministrstva na spletnih straneh, dokončni novi predlog izoblikovan šele do konca marca. "Naj poudarim, da so nevladne organizacije v petek, 25. 3., na Komisiji za peticije ter za človekove pravice in enake možnosti (kjer smo obravnavali 'naš' zakon, in sicer kot nematično delovno telo) posredovale Resolucijo o podpori zakonu o istospolnih partnerskih zvezah, kjer so pozivale k sprejetju predloga zakona, kot smo ga vložili poslanci in poslanke. Skratka, gre za sprejemljivo besedilo za tisto populacijo, ki zakon potrebuje. V tem smislu je škoda, da se izgublja nepotrebna energija za pisanje novega zakona, ki (kot berem) ne ustreza uporabnikom. Je pa res, da gre za ideološka razhajanja (kot berem in kot si tudi mislim)."

Niti pri Društvu za integracijo homoseksualnosti še niso natančno preučili osnutka predloga zakona, saj so bili z njim seznanjeni komaj kakšen dan pred našim poizvedovanjem. Vseeno pa nam je njihov predstavnik Mitja Blažič posredoval prve vtise. Novi predlog se jim zdi v primerjavi s predlogom zakona o istospolni partnerski zvezi zelo pomanjkljiv: "Kar verjetno izhaja iz dejstva, da dolžnosti in pravice partnerjev našteva taksativno in ne more predvideti vseh življenjskih okoliščin, v katerih se bosta partnerja znašla." Čeprav bodo šele do srede malo bolj preučili predlog, so že ugotovili: "Da novi predlog ne omogoča statusa svojca, niti dedovanja, zavarovanj po partnerju, niti prejemanja pokojnine po partnerjevi smrti, ni dodatka za ločeno življenje in najemanja stanovanjskih kreditov kot par." Od vsega začetka je na nevladni strani pri pripravi predloga, do tega zadnjega osnutka, sodelovala predstavnica ŠKUC LL Tatjana Greif, ki je tudi sama že večkrat poudarila, da se ji doslej zdi predlog prejšnje vlade najbolj optimalen, kljub temu je še naprej pripravljena na dialog, samo da bi se že enkrat dokončno sprejela ureditev statusa istospolno usmerjenih. "Na splošno gledano pomeni nov osnutek nekakšno zniževanje že doseženih standardov, saj je obseg pravic in dolžnosti v skladu z novim osnutkom manjši. Zlasti zbuja skrb, da ni pokrito področje socialne varnosti, ki je bistveno pri tovrstnih zakonih; ni torej možnosti socialnega, zdravstvenega in pokojninskega zavarovanja po partnerju ali partnerici." Čeprav zakon selektivno in parcialno omogoča tudi pravico do obiska partnerja v bolnišnici, je to zgolj eden od segmentov statusa svojca, iztrgan iz konteksta. Status svojca pomeni veliko širši vidik, recimo možnost skupnega najema kredita, možnost bolniškega dopusta za nego partnerja ali partnerke itd. Zato meni, da življenjske skupnosti dveh oseb istega spola, ki živita v trajnem in stabilnem partnerskem razmerju, ni mogoče reducirati zgolj na ureditev premoženjskih razmerij. "Bojim se, da nevladne organizacije ne bomo mogle podpreti diskriminatornega predloga, takšnega, ki bi bil na škodo istospolnim parom, ki jim ne bi zagotavljal enakopravnosti, ampak drugorazredni ali podrejeni položaj." Po mnenju Tatjane Greif je zdaj priložnost, da politika dokaže, da je sposobna in zainteresirana braniti pravice vseh državljanov v enaki meri, ne glede na osebne okoliščine. Ker tudi letošnje poročilo State Departmenta o človekovih pravicah povzema izsledke raziskave ŠKUC - LL o diskriminaciji na osnovi spolne usmerjenosti, "upamo, da bo mogoče najti izhod iz slepe ulice. Trenutno sta v igri kar dva osnutka zakona, ki urejata status istospolnih parov, stanje pa ostaja nespremenjeno ... Predstavnik MDDSZ nam je minuli četrtek zatrdil, da ima vlada resen namen potrditi nov osnutek zakona do konca marca ter da obstaja možnost, da bi bil zakon sprejet še to poletje. Upam, da bo mogoče najti konstruktivno in uspešno rešitev."