Novo pisanje zgodovine

Minister za šolstvo in šport Milan Zver, z očitno namero napraviti enega najjasnejših rezov od prejšnje vladajoče opcije in njenega šolskega ministra, dokazuje, da je eden najbolj ambicioznih ministrov. Zver odkrito kritizira delo "predmetne maturitetne komisije za zgodovino" in si jo želi razširiti s svojim človekom. Moti ga predvsem vodja komisije dr. Božo Repe. Ni treba posebej poudarjati, da si želi komisijo razširiti zato, ker mu ne ugaja njeno pojmovanje slovenske zgodovine in poučevanje le-te v srednjih šolah. Da gre za politično kadrovanje v strokovnih organih, ki za naše otroke pripravljajo učne načrte za zgodovino, pove že zagovor ministra Zvera. Gre za frazo, da v komisijah nenehno tarnajo nad preobremenjenostjo! Minister Zver poudarja, da je v njegovi pristojnosti dopolniti komisijo: "Namen je vrniti pluralno strukturo tej komisiji, ki bi potem imela malce drugačen, malce širši pogled na zgodovino."

V intervjuju za prilogo Dnevnika je Zver obširno razložil smernice, ki naj bi jih v prihodnje zavzela tudi maturitetna komisija za zgodovino. Očitno naj bi izpadle teme, ki nas "ločujejo in ideološko diferencirajo", Zver omenja kolaboracijo, za katero ugotavlja, da je postala železni repertoar v vsakoletnih maturitetnih vprašanjih in le opravlja funkcijo ohranjanja t. i. angažirane zgodovine. Več prostora v srednješolskem zgodovinopisju naj bi se našlo za do sedaj "neupravičeno prezrte elemente slovenske zgodovine". In kateri so ti elementi? Srednješolci bodo v prihodnje bolje spoznali veliki pomen karantanske prisege za razvoj zahodnih demokracij. Poglobljeno in pravilno se bodo končno obdelala dogajanja iz leta 1848, saj naj bi šlo takrat za množična gibanja vseh Slovencev za Slovenijo. Več pozornosti bo dobila prva svetovna vojna nasploh, pri drugi svetovni vojni pa bo podrobneje obdelan njen konec in znamenita ajdovska vlada ne bo več znamenita. Širšo obravnavo si po ministrovem mnenju zasluži še general Maister.

Je dandanes res še primerno, da minister kot politični funkcionar stroki zapoveduje način dela? Zver tu ne vidi težav: "Imam zgodovinske kompetence in znanja, zato poleg po službeni plati lahko tudi po tej plati meritorno odločam." Pa bi vendarle lahko bilo vsaj nevarno, da bi vsak novi šolski minister maturitetni zgodovinski komisiji naročil, katere teme iz naše preteklosti naj se opustijo, katere pa naj se bolj poudarijo. Minister Zver soglaša o nevarnostih takšnega ministrovanja, vendar poudarja, da je zgodovina živ organizem: "Vsi veliki narodi, tudi tisti, ki niso imeli politično angažirane znanosti, govorijo o nenehnem obnavljanju in novem pisanju zgodovine. To zagovarja nemška zgodovinska šola in tam že četrta generacija na novo piše zgodovino, in to je legitimno stališče. Pri nas pa trdijo, da ne moremo revidirati zgodovine, to je vendar največja neumnost, je neznanstveno in nestrokovno."

Zgodovinski državni zbor

Ministrova napoved najbrž obeta veliko politike v zgodovinskih vprašanjih. To pa seveda predpostavlja tudi precej različne pristope in poglede. Zato smo poslanke in poslance povprašali, kako si oni predstavljajo pouk zgodovine v osnovnih in srednjih šolah. Kaj torej pravijo:

- Samo Bevk, ZLSD

"Potrebno je dati še močnejši poudarek nacionalni zavesti, vendar na osnovi zgodovinskih dejstev. Ne moremo pa govoriti o nacionalni zavesti v času, ko te še ni bilo, npr. neumnost je govoriti o slovenski državi Karantaniji."

- Franc Capuder, NSI

"Predvsem se mi zdi, da je treba poudariti pozitiven vpliv katoliške cerkve skozi vso zgodovino Slovencev za ohranjanje slovenstva in razvoj slovenske kulture in jezika v srednjem veku, ki ga nekateri zelo radi imenujejo mračni srednji vek. Jasno je potrebno pokazati na povojne poboje in zločine, ki so bili izvedeni po naročilu komunistov (Kardelj, Kidrič, Tito, Ribičič ...) ter povojno načrtno zatiranje drugače mislečih. Mislim, da je treba zelo jasno postaviti v isto vrsto zločinskih sistemov fašizem, nacizem in komunizem."

- Branko Grims, SDS

"Med najpomembnejšimi dogodki so zagotovo: priselitev v ta del Evrope; oblikovanje države Karantanije, tudi z vidika vpliva demokratičnega karantanskega izročila na moderne demokratične države (zgled za ustavo ZDA); kmečki upori, prebujanje narodne zavesti v 19. stoletju in v začetku 20. stoletja (1948, Prešeren, tabori, Krek ...), obe svetovni vojni in dogajanje neposredno po njih (po 1. smo za kratek čas že imeli lastno državo; zgodba po 2. - revolucionarni politični genocid in torej zločin, ki ne zastara - pa je največja tragedija v zgodovini slovenskega naroda); slovenska pomlad in demokratizacija ter slovenska osamosvojitev."

- Aleš Leko Gulič, LDS

"Ob vsem je treba upoštevati, da se dijaki o zgodovini Slovencev in Slovenije seznanjajo tudi pri drugih predmetih (slovenščina, sociologija, geografija ...), da se zadeve ne bi ponavljale in preveč grmadile. Pomembno je, da so dijakom ob koncu šolanja jasni zgodovinski tok in vzorci obnašanja Slovenk in Slovencev, kakršne prinašamo iz minulih časov."

- Jožef Jerovšek, SDS

"Podajanje zgodovine je tako po vsebini kot po pozornosti do nekaterih tem še vedno preveč ideološko obremenjeno. To se kaže v učbenikih kot tudi v tako imenovanih 'maturitetnih vsebinah'. Aktualni primer: slovenski dijak še vedno ne ve, da je bila prva slovenska vlada samostojne državne tvorbe v letu 1918 (dr. Pogačnik). Ni normalno, da povprečen maturant ne ve skoraj nič o velikih dejanjih klasičnega nacionalnega junaka Rudolfa Maistra in nima v spominu njegovega lika (v spominu nima niti njegove fizične podobe)."

- Majda Potrata, ZLSD

"Brez ideologij ni zgodovine, morajo pa biti zaradi objektivnosti zastopane prav vse, ki so to zgodovino oblikovale. Seveda pa objektivnost izključuje zanikanje, izkrivljanje ali zakrivanje dejstev, ki komu pač niso pogodu. Torej ne gre za ideološko obremenjenost predmeta zgodovine v šoli. Pomanjkljivost je drugje: moteča je 'popredmetenost' zgodovine oziroma odsotnost medpredmetnega (interdisciplinarnega) pogleda na dogajanja."

- Vili Rezman, DESUS

"Pri zgodovini gre zmeraj vsaj za dvoje: za to, kar se je zgodilo, in za to, kako to razlagamo in razumemo. S tem v zvezi je treba povedati, da je naše razumevanje preteklosti pač 'obremenjeno' in se tega nikoli ne moremo v celoti otresti. Zato bi bilo treba zagotavljati takšne razmere, takšne učbenike in pouk, ki se bodo zgodovine lotevali problemsko. Tako torej, da bomo dijake in maturante 'opremili' z znanjem in instrumentarijem za razmišljanje ter sposobnostjo lastnega kritičnega premisleka."

- Alojz Sok, NSI

"Gotovo se zgodovina Slovencev ni začela z NOB. Tudi prva vlada ni bila imenovana v Ajdovščini pred 60 leti. Tam je bila imenovana kvečjemu vlada, ki je zakrivila največji zločin v zgodovini slovenskega naroda. V učbenikih še vedno ne priznavajo, da se je štetje začelo s Kristusovim rojstvom, ker še vedno pišejo p. n. št.. To kaže na vso ideološkost v naših zgodovinskih učbenikih in ni potrebno na široko odgovarjati na vaše vprašanje. Smo ena redkih držav v Evropi, ki ni ustrezno rešila vprašanja verouka v OŠ."

Toliko torej o tem, kakšen naj bi bil pouk zgodovine po mnenju predstavnikov ljudstva. Katere nasvete namerava upoštevati šolski minister, pa najbrž ni treba posebej ugibati.