Kazen za neposlušnost

O pravem razlogu lahko le ugibam. Povod je bilo moje glasovanje na upravnem odboru ZPIZ o kandidatih za novega generalnega direktorja zavoda. Po ministrovem navodilu bi namreč moral glasovati za kandidata Dokla. Poleg njega se je pred upravnim odborom predstavilo še osem drugih kandidatov in vsi so nastopili dokaj suvereno. Sam pri sebi sem v ožji izbor uvrstil tri: sedanjega šefa mariborske območne enote pokojninskega zavoda Marijana Papeža, ki zelo natančno pozna delovanje ZPIZ, saj je bil tu zaposlen praktično vso poklicno kariero, Branka Gorjana, ki se spozna na davke, kar je prav tako pomembno za vodenje zavoda, in Janeza Dokla, ki se je zadnja leta preizkušal predvsem kot strokovnjak za prestrukturiranje različnih podjetij, na primer Dekorativne, Industrije usnja Vrhnika in Avtokočevja. Vsem tem podjetjem je skupno, da so se po Doklovem prihodu znašla v še večjih težavah. To je bil glavni razlog, da sem namesto Dokla podprl Gorjana.

Je bil Dokl koalicijsko usklajen?

Ne vem. Sem pa od ministra Drobniča dobil navodilo, da glasujem zanj. Med sejo upravnega odbora mi je postalo jasno, da ostalih dveh predstavnikov vlade o tem ne bo mogoče prepričati. Ker smo želeli glasovati enotno, smo se dogovorili, da podpremo Gorjana. Na koncu je za Gorjana poleg mene glasoval še dr. Bogdan Podobnik iz NSi, medtem ko se je Ana Roza Hribar iz Desusa odločila za Papeža.

Skratka, nobeden od treh predstavnikov vlade v upravnem odboru ni podprl Drobničevega favorita?

Prav to je tisto, kar ga je verjetno najbolj zbodlo. Toda treba je upoštevati, da ima vlada v upravnem odboru le tri od trinajstih članov, in tudi če bi vsi trije glasovali za Dokla, ne bi bil izglasovan. Poleg tega je vlada v manjšini tudi v skupščini zavoda, saj ima med tridesetimi člani le sedem svojih predstavnikov. Glede na razmerje moči je jasno, da se odločitev ne da izsiliti. Končni rezultat bi bil enak, ne glede na to, kako bi glasovali predstavniki vlade.

Vas vlada sploh lahko razreši s funkcije v. d. direktorja?

Brez mojega soglasja je to težko. Podpisano imam namreč pogodbo, ki velja do imenovanja novega generalnega direktorja direktorata. Za to funkcijo je bil že pred časom razpisan natečaj in izkazalo se je, da sem edini prijavljeni kandidat. Natečajna komisija, ki jo je imenoval uradniški svet, mora ugotoviti, ali ustrezam pogojem, potem pa bo vse odvisno od ministra. Če me ne potrdi, bo sledil nov natečaj, in dokler ne bodo našli ustreznega kandidata, bom še naprej opravljal funkcijo vršilca dolžnosti.

Vam je Drobnič res ponudil prerazporeditev na mesto vodje sektorja za vojne invalide, vojne veterane in žrtve vojnega nasilja?

Po seji glavnega odbora mi je povedal, da je predlagal mojo razrešitev in da imam na voljo premestitev na drugo delovno mesto.

Ali predlagano prerazporeditev razumete kot kazen?

Ne morem trditi, da gre za kazen. Vsekakor pa pomeni degradacijo.

Torej ne drži, da gre za sporazumno prerazporeditev?

S sporazumi v delovnem pravu je na splošno tako, da velike svobode ni. Gre bolj za nujo.

Pa ste se pripravljeni umakniti na slabše plačano delovno mesto?

Če ni druge možnosti, je še vedno boljše, da vzamem službo vodje sektorja za vojne invalide, kot da sem brez plače.

Je degradacija upravičena, glede na to, da ste člani upravnega odbora zavoda pri odločitvah avtonomni?

Gre za dve ločeni zgodbi. Eno je članstvo v upravnem odboru zavoda, drugo pa dolžnosti na ministrstvu za delo. To ni neposredno povezano. Svoje predstavnike v upravni odbor zavoda je imenovala vlada, ne minister. Ministru sem podrejen le kot v .d. direktorja direktorata.

Odločitve upravnega odbora bi morale temeljiti na strokovnih presojah, ne pa na koalicijski disciplini ...

Tudi sam tako razumem stvari. Član nekega organa je osebno odgovoren. Odločati se mora po najboljši presoji, saj ga k temu zavezuje tudi uradniška poklicna etika.

Če minister ukaže, kako glasujte, je to politizacija ...

Jaz bi temu rajši rekel neskladje v razmišljanju. Minister je presodil, da je Dokl dober kandidat, jaz pa menim drugače.

ZPIZ denar lahko deli le znotraj zakonskih določil. Ali je torej sploh pomembno, kdo je direktor?

Tudi sam mislim, da so stvari glede direktorja preveč potencirane. On je upravljalec tujega denarja. Izboljšati ne more nič. Slediti mora zakonodaji, ki jo sprejemajo drugi.

Zakaj potem niste preprosto podprli ministrovega favorita, pa bi danes imeli mir?

Ker bi ostal čuden občutek. Bal sem se, kako bi reagirali mediji. Asociacija s človekom, ki je bil v podjetjih usposobljen za to, da ugasne luči in zaklene vrata, bi bila za zavod škodljiva.

Zakaj je sploh treba zamenjati dosedanjega direktorja ZPIZ Janeza Prijatelja, če pa je zavod zadnja štiri leta beležil presežek prihodkov nad odhodki?

Upokojenci bi težko pritrdili, da je bil zavod izjemno uspešen. Dobiček zavoda gre namreč v škodo upnika. ZPIZ je finančno res na boljšem kot pred štirimi leti, vendar je do tega prišlo na račun upokojencev. Javni zavod bi moral poslovati s pozitivno ničlo, ne pa z dobičkom, ker to ni njegov denar. Če vemo, da je danes prispevna stopnja enaka kot pred štirimi leti, število upokojencev pa se je v tem času povečalo dosti bolj kot število zavarovancev, je mogoče z lahkoto izračunati, za koliko je bil v tem času oškodovan vsak od upokojencev.

Zakaj menite, da vlada ne bo soglašala z imenovanjem Papeža za direktorja ZPIZ?

Ker smo proti njemu glasovali vsi predstavniki vlade v skupščini zavoda. Tako smo ravnali po navodilih in domnevam, da ta navodila še vedno veljajo.

Če vlada nima večine ne v upravnem odboru in ne v skupščini zavoda, potem ni jasno, kako bo skozi sito pripeljala svojega favorita ...

Demokracija ne pomeni tega, da se mora manjšina vedno ukloniti večini in opustiti svoje stališče.

Toda če bo vlada vztrajala pri svojem favoritu, se lahko izvolitev direktorja ZPIZ vleče v nedogled ...

Zadeva se res lahko vleče, kar ne bi bilo dobro, saj je ZPIZ institucija, ki ne more delovati brez vodstva. Sedanjemu generalnemu direktorju ZPIZ Janezu Prijatelju se mandat izteče sredi aprila. Že zdaj pa je dejal, da po izteku mandata ne namerava opravljati funkcije vršilca dolžnosti. Če vlada ne bo dala soglasja Papežu, bo ta sicer lahko opravljal funkcijo vršilca dolžnosti direktorja, vprašanje pa je, če bo to želel.

Kaj pa če ne bo? Kdo bo potem vodil zavod?

Vlada lahko imenuje krizno upravo.

Strokovno naj bi se z Drobničem razhajala že takrat, ko je bil on eden od najvplivnejših članov poslanske skupine NSi, vi pa njen sekretar. Menda naj bi vam očital, da se preveč posvečate poglobljenemu strokovnemu delu, premalo pa operativnemu uresničevanju strankinih projektov ...

Verjetno je v tem vsa težava. Večina poslov v tajništvu poslanske skupine je administrativnih. Sekretar ima previsoko plačo, da bi se ukvarjal s prekladanjem papirjev. Je pa res, da je pri administraciji včasih prihajalo do zamud, za kar sem bil kot sekretar objektivno odgovoren.

Sta se razhajala tudi pri vsebinskih vprašanjih?

Ne. Zapleti so bili le okrog administracije.

Preden ste leta 2000 prevzeli mesto sekretarja poslanske skupine NSi, ste bili šestnajst let zaposleni na ministrstvu za delo. Ste eden od avtorjev veljavne pokojninske zakonodaje in veljate za enega najboljših slovenskih poznavalcev pokojninskih sistemov. Kako si razlagate dejstvo, da je bil namesto vas za ministra izbran bistveno manj izkušen Drobnič?

Drobnič je javno izjavil, da je bil po šestdesetih letih že čas, da je minister nekdo, ki ni bil nikoli v partiji.

Če bi bili za ministra izbrani vi, ta linija torej ne bi bila pretrgana ...

Recimo.

Torej ste res bili član komunistične partije?

Včlanil sem se približno tri leta po Titovi smrti, ko so drugi iz partije že izstopali.

Drobnič vam menda tudi očita, da ste bili privilegiranec režima, češ da ste med študijem dobili državno stanovanje ...

Drobnič mi tega ni nikoli očital. Se pa o teh stvareh piše na forumu spletne strani NSi. V prejšnjem režimu je bilo do najemniškega stanovanja mogoče priti veliko lažje kot danes. Kot študent sem z ženo in otrokom živel v študentskem naselju, zato sem se prijavil na razpis in v zameno za pravniško delo sem dobil najemniško stanovanje. Zaradi dobro izdelane stanovanjske politike je tak privilegij uživalo precej mladih družin.

Član NSi ste vse od ustanovitve stranke avgusta leta 2000 ...

Ob ustanovitvi NSi pa do jesenskih parlamentarnih volitev istega leta sem opravljal funkcijo glavnega tajnika stranke. To je bila tvegana poteza, saj so ankete stranki napovedovale slab volilni rezultat, jaz pa sem bil podpisnik vseh računov za predvolilno kampanjo. Če bi stranka na volitvah propadla, bi bil jaz tisti, ki bi ga lovili okrog in terjali za denar.

Mislite, da je Drobnič dovolj kvalificiran za vodenje ministrstva?

Pri funkciji ministra ne gre za neko kvalificiranost, ampak za osebne lastnosti. Mora biti zaupanja vreden, da lahko obvladuje področje, skozi katero se pretaka večina denarja, ki ga država namenja prebivalstvu - od pokojnin, denarnih nadomestil za brezposelnost, državnih štipendij do otroških dodatkov.

Verjetno ne zadošča zgolj to, da zna razdeliti denar ...

Minister ni računovodja. Večina ljudi, ki ta denar prejema, je v situaciji, ko nima druge izbire. Zato so izjemno občutljivi na kakršno koli napačno izjavo, očitek ali poseg v njihovo eksistenco.

Ministru ni v čast, da uradnike degradira takoj, ko začnejo razmišljati s svojo glavo. Ali vam vse skupaj ne diši po čistki?

Temu bi jaz rajši rekel fleksibilnost delovnega razmerja. Ali pa učinek zakona o javnih uslužbencih.

Boste o zapletu obvestili vrh stranke?

Verjetno bo to predmet obravnave na stranki, ker sva tako jaz kot minister člana izvršilnega odbora NSi.

Kako bo vaša kadrovska rošada vplivala na odnose znotraj NSi?

Ne vem. Možno je, da bi se to razumelo kot nekakšno poenotenje ali čiščenje stranke.

Letos jeseni bo volilni kongres NSi. Ali je pričakovati zamenjavo v vrhu stranke?

Težko bi rekel karkoli. Za zdaj je predsedniški kandidat le Bajuk. Govori pa se vse mogoče.

Tudi to, da so odnosi v vodstvu NSi precej skrhani. Evropski poslanec Lojze Peterle naj bi namreč Bajuku očital preveliko servilnost do Janše ...

Tega nisem slišal, pa tudi skorajda ne verjamem.

NSi je bila zmagovalka evrovolitev, saj je dobila kar 23,5 odstotka glasov. Kako si razlagate, da je slabe štiri mesece pozneje na parlamentarnih volitvah dosegla le devet odstotkov in pristala na četrtem mestu?

Na volitvah lahko oddaš samo en glas. Večina ljudi, ki je hotela spremembo v vladi, je na prvo mesto dala Janšo, tudi tisti, ki so morda na evrovolitvah na prvo mesto dali Peterleta. Jedro stranke je volilo NSi, tisti, ki so računali na zmagovalca, pa so podprli SDS. Sicer pa se mi to sploh ne zdi nobena katastrofa. NSi je vendarle vladna stranka. Bistveno bolj nerodno bi bilo, če bi obe stranki skupaj sicer dobili več glasov, a bi prvo mesto zasedla LDS, saj potem ne bi imeli svojega mandatarja. Poteza, ki jo je ubralo volilno telo, se je izkazala kot zelo modra.

Se vam zdi, da je izkupiček NSi znotraj vladne koalicije dober?

Imamo pet ministrov. Je pa res, da razen mene in Naceta Polajnarja nimamo nobenega drugega v. d. generalnega direktorja direktorata, čeprav jih je več kot petdeset. Mogoče bo razmerje drugačno, ko bodo končani razpisi.

Na seji upravnega odbora ZPIZ ste opozorili, da je raven pokojnin v zadnjih letih padla dokaj globoko. Vlada namerava ta trend obrniti z novelo zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. Kako?

Ključna sprememba je, da bi se pokojnine po novem usklajevale s plačami, ne pa skladno z razliko med rastjo plač in pokojnin. Presežek v pokojninski blagajni je namreč prav posledica sedanjega načina usklajevanja. Pred tem je tekoča izguba zavoda znašala 23 milijard tolarjev letno. Ta denar se je po letu 2000 z novim načinom usklajevanja prihranil, ker so se pokojnine večale bistveno počasneje kot plače. Z enakimi prihodki je ZPIZ začel ustvarjati presežek, ki se kaže tako, da mora državni proračun za kritje razlike med prispevki in odhodki zavoda prispevati manj.

Bo novi način usklajevanja pokojnin porinil ZPIZ nazaj v minus?

Ne. Pokojnine se vedno usklajujejo po verižnem indeksu. Vsaka zamujena uskladitev zniža startno osnovo za naslednjo valorizacijo. V zadnjih štirih letih se je raven pokojnin kar precej spustila. Če se bodo torej pokojnine po novem dvigale vzporedno s plačami, bo raven ves čas toliko nižja, da bomo imeli rezerve za nekaj let.

Za koliko so bili upokojenci odškodovani zaradi sedanjega načina usklajevanja?

Odkrito rečeno - s to zgodbo so se upokojenci sprijaznili in je niti sami ne želijo potencirati. Društvo upokojencev in Desus pravita, da so oškodovani manj, kot bi pokazala matematika.

Koliko trenutno znaša najvišja in koliko najnižja možna pokojnina v Sloveniji?

Najvišja je 331.000 tolarjev, najnižja pa 80.000 tolarjev za polno delovno dobo ali z varstvenim dodatkom. Absolutno najnižja pokojnina je 38.000 tolarjev. Povprečna starostna pokojnina pa znaša 118.000 tolarjev. Nič čudnega, da se nikomur več ne mudi v penzijo. Zaradi takšnega padca pokojnin, kot smo mu bili priča v zadnjih štirih letih, se je izredno zvišala upokojitvena starost pri moških. Če je šel povprečen moški pred štirimi leti v pokoj pri 59 letih, gre danes pri dobrih 62 letih. Upokojevati se splača samo tistim na minimalnih plačah.