Smrt združene liste

Čeprav je trezna borčevska in skorajborčevska baza po volitvah Borutu preprečila smuk v desničarsko vlado, to še ne pomeni, da je izgubil udarniški elan za naprej. Je pa res, da je dal vedeti, da bo, če mu ne odobrijo vsaj spremembe imena stranke v SD, resno razmislil o tem, koliko se mu še ljubi poprijeti. "Če želimo biti glavna stranka modernizacije, ne moremo biti zgodovinski zamudniki pri imenu!" je vizionarsko dahnil kak teden pred kongresom in, zavedajoč se, da gre njegova desnosučnost marsikomu v nos, napovedal "kongres koristnega prepira". Obstaja seveda lepo število indicev, da bi ga nekateri mavericki trezne borčevske in skorajborčevske baze z največjim veseljem utopili v žlici baldrijanovih kapljic, a si ne upajo v resnici niti resneje pihniti proti njegovi zavidanja vredni trajni frizuri, vsaj odkar so jim volilci na evropskih volitvah s poplavo preferenčnih glasov tako jasno razložili, da jih v sklopu izkušenih komunjar in mladih titofilov zanima predvsem - če ne sploh - samo še Borut.

Najbolj enakomerno zagorelemu med slovenskimi politiki se je kot protikandidat po robu postavil Aljuš Pertinač, bivši predsednik Mladega foruma in tudi za pozornejšo javnost izraziti iks, ki pa je vnaprej lahko računal najmanj na to, da ne bo kompletno pogorel. Mladi forum velja namreč v sklopu trenutne razporeditve moči za občutnejši faktor, kot bi si morda kdo predstavljal, saj je vključeval v soboto skoraj četrtino od dobrih štiristo glasujočih delegatov. Volilna programa sta pripovedovala zelo pričakovano zgodbo: na Borutovem vrtičku je brstela kičasta flora socialnega partnerstva, enakih možnosti za vse in neodoljivega zgleda nordijske socialdemokratske bonanze, Pertinačeva solata pa je klila s pridihom revolucionarnega gnojiva. Stranka mora na naslednjih volitvah nič manj kot zmagati, kremeniti pohod pa naj začne na krilih dveh grandioznih vsedržavnih kampanj: prva naj se imenuje Računajte na nas in naj v zvezi z njo vodstvo stranke čim prej obišče 50 največjih podjetij v Sloveniji in jim ponudi konkretno poslansko pomoč, v sklopu kampanje Mi še imamo glavo pa naj stranka začne veliko akcijo za povečanje števila aktivnih članov in simpatizerjev. Glede na izide volitev jim namreč primanjkuje predvsem volilcev, mlajših od štirideset let, žensk, študentov in delavcev. Če Borut sanja o Akademiji za socialno demokracijo, Pertinač nekoliko bolj prizemljeno stavi na komunikacijskega direktorja. "Pa brez skrbi," je pretendent na prestol v čisto zadnjem stavku svojega programa pomiril trezno borčevsko in skorajborčevsko bazo. "Če se bomo odločili pametno, bodo pred nami boljši časi."

Ljubljanski hotel in casino Domina navzven vsaj z zadnje strani morda res spominja na malce bolj nobel samski dom, a gre v resnici za elitni hotel, kjer po hodnikih visijo veliki plazma televizorji in aparati za loščenje čevljev. V soboto so manjši Sonyjevi monitorčki projicirali pomirjujoče newagerske kaleidoskopsko spreminjajoče se šablone, plazmatični monstrumi pa so bili vsi v znamenju Združene liste. Obiskovalec je kongres dosegel, če je sledil puščicam za Wellness center v drugo klet. "Super se imam!" mi je takoj ob prihodu povedal član Mladega foruma in nekdanji pivski kolega. "Pa saj vidiš: reinkarnacija partije, kaj ni res?"

Morda je imel v mislih atmosfero nekdanjih maratonskih TV-sjednic, morda ljubek način dviganja glasovalnih lističev (rdeči so pomenili PROTI), nemara tudi neverjetno kapaciteto ploskanja posebej gromoglasno izraženim cvetkam. Če se na ta račun ponavadi norčujem iz udeležencev kongresov SDS, je res, da so tam sposobni tudi po sedemnajstkrat zapored ploskati predvsem enemu samemu govoru Janeza Janše, dočim so tovariši in tovarišice povsem srečni, če lahko aplavdirajo katerikoli čudoviti misli o "dobri barki", "ponosu na pozitivno zgodovinsko breme imena Združena lista" in "nič več reformiranih komunistih". Všeč jim je bil celo gospod, ki je opoldne na oder dobesedno pritekel lansirat en sam stavek: "Pozivam levičarje vseh slovenskih dežel: združimo se!"

Izrazito nadstandardno mojstrico ceremonij je zasedanje našlo v Bredi Pečan, ki je vrvežu avtoritarno in nepopustljivo poveljevala v izročilu razsvetljeno absolutistične matrone. Ne le da je na komaj brzdano navdušenje kronično zdolgočasenih novinarjev čas za posameznega razpravljalca spodsekala na štiri minute, temveč je posamezne dolgovezneže (razen kakšnega, ki se je pohvalil, da je v stranki že od štiridesetih let prejšnjega stoletja) tudi zelo hladnokrvno prekinjala in pošiljala nazaj na živo rdeče sedeže. Glede na to, da naj bi po njenem ZLSD v nekaterih slabo obveščenih ali/in zlonamernih krogih veljala za "stranko mečkačev in cincarjev", kakega predloga o odlaganju glasovanja o posamezni točki dnevnega reda sploh ni dala na glasovanje.

Dopoldne so parlamentirali o preteklih štirih letih strankinega delovanja, in kolikor jih je bilo mogoče razumeti, so delali sijajno, a grozno. Ob vseh nespornih delovnih zmagah, s katerimi vas ne bi dolgočasil, je po besedah nekaterih nezadovoljnežev med govorniki od tretje poti ostal samo še zaraščen kolovoz, tla pod nogami so povsem izgubljena ali, z besedami Igorja Perhaja: "Če so bile parlamentarne volitve naš poraz, bodo lokalne naš pogreb." Dodal je, da bi bilo po njegovem mnenju za stranko najbolje, če bi pod Pertinačevim programom videl napisano Borutovo ime, kasneje pa je bilo med razpravo izraženo tudi dobronamerno prepričanje, da sta oba, Borut in Aljuš, taka bolj manekenska tipa, tako da bo pošlihtana vsaj vizualna plat. Mnogim je v srce segla definicija, da se grejo "kongres salonskih levičarjev", neki predstavnik Mladega foruma pa je skoraj pol svojih štirih minut porabil za to, da se je pohvalil, kako si sam sploh ne zna zavezati kravate.

V sklopu debate o spremembi imena se je del delegatov navduševal nad že uveljavljeno blagovno znamko, v katero so že ogromno vložili, a jim je predsednik še enkrat povedal, kako ogromno bi mu zamenjava pomenila. Borut (ki ga je novinarsko gadje gnezdo v PRESS centru zlohotno označilo za "edinega gospoda med tovariši" in se glasno krohotalo njegovim sintagmam, kot je na primer "razlike, ki bodo dovolj homogene") je čustveno povzel, da sicer po odločitvi za novo ime gotovo ne bo šel "domov v hotel" in ves zadovoljen čakal, da volilna zmaga pride sama od sebe, da pa je odločitev strašansko pomembna za sam kongres, glede na to, da je to v bistvu ena redkih stvari, o kateri se na njem sploh odločajo.

Začel se je vsesplošen prepir, stvari so marsikomu nekoliko spolzele iz rok, vse dokler ni eden izmed starejših delegatov žvižgajoči parter v maniri srditega gostilniškega razbijača spraševal: "Kaj je? Je kdo kaj rekel? A je kdo kaj rekel?" Metka Tekavčič se je v sklopu obrazložitve svojega glasu na oglušujoče navdušenje celotnega PRESS centra navzočim opravičila, da jim bo "odjedla" še nekaj minut, nakar so vsi skupaj javno izglasovali, da bodo glasovali javno, čeprav jim je Borut na srce položil, da bi bila tajna zmaga vredna neprimerno več. Spora s tem ni bilo konec, saj je govornik za govornikom (na oder bi hodili v nedogled, če jih ne bi Pečanova na neki točki ostro zajezila) ugotavljal, da sploh ne vejo, o čem se odločajo.

Bolj po naključju kot po čem drugem so nazadnje pred SD vendarle odbrcnili tisti očitno tako vkleščujoči ZL. Sprememba je bila izglasovana kar z 289 glasovi ZA, saj je podporo primaknil celo Mladi forum, ki je prejšnje dni pojasnjeval, da je SD sicer slabo, a da bo karkoli bolje od obupnega imena ZLSD, zaradi katerega je bilo treba doslej v pogovorih kar naprej nekaj pojasnjevati.

Po precej bljutavem kosilu sta se popoldne predstavila oba predsedniška kandidata. Borut je pričakovano žgolel o "uveljavitvi lizbonske strategije z okrepljeno socialno noto", Pertinač pa je možato obljubil, da bo tej deželi "vrnil to, kar je že bila: oaza miru, reda in dela". Po njegovem bi bilo nujno najprej "razgraditi koalicijo, ki drži to stranko na bornih desetih odstotkih. Mi smo plačali grehe 12-letne vladavine LDS! Oni zanje niso plačali, oni so si to zaslužili!" Drugače od Boruta, ki je posvaril, da bo trenutna vlada, če bo delala dobro, vsekakor dobila nov mandat, je že danes prepričan: "Ta vlada je slaba, dela slabo in mi si bomo prizadevali, da čim prej pade! Ne bomo čakali na njene napake! LDS je šla gradit alternativo s poraženo ekipo, mi te napake ne smemo ponoviti!" Količinsko je Pertinač požel precej občutnejši aplavz kot predhodnik - tudi zato, ker je govor obvladaško tempiral z alinejami, ki so kar kričale po javnem odobravanju, recimo "Smo proti temu, da naj žena ostane doma in kuha za moža, če pa ji ostane kaj časa, naj še kaj zašije!" in "Smo proti temu, da se splača imeti otroke zato, da se kaj prihrani pri dohodnini!" Ko je na koncu poprosil, naj ga izvolijo za predsednika Združene liste, se je v trenutku popravil (češ da je navada železna srajca) in pozval: "Volite za zmagovalca!"

Sledila je še predstavitev kandidatov za vse druge funkcije, ki je bila tako dolga in nezanimiva, da je celo mladi predsedniški protikandidat ta čas raje gledal rokomet v hotelskem baru in se na ves glas drl: "Faul! Faul!" Le kdo bi mu lahko to zameril, dolgčas si je namreč vsak preganjal na svoj način, novinarski korpus recimo tako, da je na platno, na katerem so zasedanje prenašali v gornje prostore, s posebnimi flomastri risal gromozanske modre joške na nič hudega slutečega in o programskih izhodiščih razpredajočega Rada Bohinca. Glasovnice je komisija preštela razmeroma hitro, kljub čudovito sprejeti Pertinačevi prezentaciji pa je uzde še tretjič zapored zagrabil Borut. Pertinač je dobil 119 glasov in kasneje izrazil prepričanje, da zanj ni glasoval marsikdo iz Mladega foruma, ker so si tako kupili mesto glavnega tajnika stranke Uroša Jauševca - mladega fanta, ki je prej na odru razlagal, da je tako lev, da nosi samo kavbojke, da pa bodo odsihmal na sporedu predvsem obleke. Zaključnega žura tokrat ni bilo (izostal je torej koprski legendarni ču-ču vlakec z Jerco Mrzel kot lokomotivo), morda zato, ker so se vsi skupaj takoj odpravili nabirat manjkajoče volilce, mlajše od štirideset let, študente, delavce in ženske, z dodatkom katerih bo stranka - tako smo izza govorniškega pulta na kongresu slišali večkrat - naslednjič uplenila 30 odstotkov.