Segregacija v praksi

Prejšnji teden so z novomeške osnovne šole Bršljin sporočili, da bodo v ponedeljek začeli izvajati nov sistem poučevanja, pri katerem bo 86 romskih otrok delno ločenih od 626 neromskih otrok. Romski svetnik Roman Tasič je protestno zapustil sestanek, na katerem so v šoli pojasnjevali, kako naj bi stvar delovala v praksi. "Ne razumem, zakaj naj bi za pretep med učiteljem in enim od staršev odgovarjali vsi naši otroci, ki so bili zapostavljeni že v preteklosti, zdaj bodo pa še bolj?" je spomnil na razlog, zaradi katerega je prišlo do bliskovitega uvajanja šolskih novosti. "Sploh pa je vse skupaj maslo gospoda Silva Mesojedca (SDS, op. p.), ki si pri revežih nabira politične točke."

Ob koncu tedna so se starši romskih otrok na posebnem sestanku trdno odločili bojkotirati šolski pouk. "Zato ker z otroki ravnajo kakor s psi," je komentiral eden od staršev, Robi Brajdič. Šestinosemdeset otrok bo ostalo doma, dokler se šolski minister ne bo srečal s predstavniki Romov ter pripravil nove rešitve zapleta.

In kaj ponuja rešitev, ki jo je le pred slabim mesecem predlagal minister za šolstvo Milan Zver (SDS)? Sam minister je v občila dajal o tem zelo splošne izjave. "Otroke z nižjim učnim uspehom, gre zlasti za romske otroke, bomo pri nekaterih predmetih razporedili v posebne učne skupine," je bilo slišati v Dogodkih in odmevih ali: "Gre za povsem, jaz bi temu dejal, mehek način ločitve."

Enako splošen je bil odgovor na pisno vprašanje varuha človekovih pravic o organizacijski obliki pouka. V uradnem dopisu, tj. odgovoru, pod katerim je podpisan minister, je naveden seznam normativnih aktov, na katere se ministrstvo in osnovna šola pri tej obliki sklicujeta, omenjeni so zaposlitev romskih pomočnikov ter - dolgoročno - uvajanje izbirnega predmeta romska kultura in izdelava slovarja kot podlage za normiranje romskega jezika. O samem pouku pa le to, da bodo ohranili trenutne oddelke in organizirali učne skupine pri predmetih slovenščina, matematika in tuji jezik.

Ko pa smo poklicali na osnovno šolo Bršljin in ravnatelja Antona Dragana povprašali, kaj natančno se bo dogajalo od ponedeljka naprej, je odgovoril, da bodo v 1. in 2. razredu učenci ločeni pri matematiki, slovenščini in spoznavanju okolja. V 3. in 4. razredu se bo tem predmetom pridružilo še spoznavanje družbe. V 5. razredu bo ločevanje veljalo še za tuji jezik in mogoče (ni še dokončno) pouk gospodinjstva. V 7. razredu se bo diferenciacija poleg tujega jezika, matematike in slovenščine razširila še na naravoslovje, zemljepis in zgodovino. V osmem in devetem razredu, po besedah ravnatelja, ločevanja med Romi in Neromi za zdaj ne bo, ker za to ni potrebe.

Torej je minister Zver v odgovoru varuhu lagal ali pa sploh ni vedel, za kaj gre. Namestnik varuha človekovih pravic, Tone Dolčič, odgovoren za področje sociale in otrokove pravice, je dejal: "Sam dopis nas ni zadovoljil, ker je sterilen. Sploh pa smo na televiziji videli nekaj čisto drugega kot to, kar je navedeno v odgovoru."

A neusklajenost izjav ministra s stvarnostjo je, kar se tiče zapleta v OŠ Bršljin, večja. Na tiskovni konferenci je še pred tremi tedni izjavil, da gre za ločevanje, kakršno že poznamo pri nivojskem pouku. Toda če pogledamo 40. člen Zakona o osnovni šoli, ta jasno določa, da lahko v 1., 2. in 3. razredu učitelji izvajajo le notranjo diferenciacijo, kar pomeni, da učenci ostanejo v istem razredu. V 4., 5., 6., in 7. razredu se lahko organizira nivojski pouk le za matematiko ter slovenski in tuji jezik. Sploh pa se nivojski oz. ločeni pouk med četrtim in sedmim razredom lahko izvaja največ v obsegu ene četrtine ur, namenjenih tem predmetom. Je torej Milan Zver zavajal javnost ali se je samo sprenevedal?

Ravnatelj, ki je skupaj z ministrstvom in Zavodom za šolstvo sodeloval pri sestavljanju novega programa, je pojasnil, da se na nivojski pouk sklicujejo le pri organizaciji učnega procesa v sedmem razredu, pri drugih predmetih pa na 37. člen Zakona o osnovni šoli, ki pravi, da so učenci enega ali več razredov ali oddelkov pri vzgojno-izobraževalnih predmetih lahko razporejeni v učne skupine. Težava je v tem, da nikjer ni opredeljeno, kateri predmeti so "vzgojni", kateri pa ne. In drugi kamen spotike - na novomeški šoli so dejali, da bodo učenci ločeni glede na šolski uspeh. Ali to pomeni, da bodo v novo oblikovanih učnih skupinah tudi neromski otroki? "Ne, ker je v teh skupinah tako in tako že preveč otrok," je odgovoril ravnatelj. Rešitev, ki jo minister uvaja v Bršljinu, je torej samo neroden poskus umeščanja etnične segregacije v pravni okvir. Na to je v izjavi za javnost opozoril tudi Sindikat vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije: "Predlagano ločevanje, ki je tudi zakonsko vprašljivo, ne more in ne sme postati vzorec za reševanje etničnih konfliktov v naši državi."

In kaj je bila podlaga za ločevanje? Do njega je prišlo na pobudo skupine staršev na čelu s Silvom Mesojedcem (SDS), ki sploh niso zakonito izvoljeni člani sveta staršev v šoli. Še več, tudi po našem javnem opozorilu, da nihče ni videl skrivnostnih štiristo podpisov staršev, ki so zahtevali "enakomerno porazdelitev" romskih otrok po drugih šolah ali ločeno šolanje, na ministrstvu in drugih odgovornih ustanovah nihče ni mignil s prstom, da bi vprašljivo peticijo preveril in legitimiral.