Stabilizacijski ukrepi

Prihranek pri nakupu 2000 vozovnic z vsemi vključenimi stroški, na progi Ljubljana-Bruselj-Ljubljana je 55 milijonov tolarjev, je ob podpisu pogodbe med vlado RS in Adria Airways obelodanil minister za javno upravo Gregor Virant. Še z večjim prihrankom se je pohvalil pri spletnih straneh državne uprave, kjer je napovedal prihranek v vrednosti kar 100 milijonov tolarjev letno. No, zgodbi o varčevanju sta malce bolj zapleteni.

Z Adrio v nebo

Podpisa pogodbe z vlado so bili pri Adrii Airways veseli, saj gre za prvo tovrstno pogodbo. Prejšnje vlade so letalske vozovnice za Bruselj nabavljale poljubno. Malce pri Adrii, malce pri drugih podjetjih, eden glavnih dobaviteljev pa je bila turistična agencija Kompas. Na Ministrstvu za javno upravo (MJU) so nam razložili, da cena povratne letalske vozovnice, ki po pogodbi vključuje vse letališke pristojbine in transfer z javnim prevozom do centra Bruslja in nazaj, po novem znaša 147.000,00 SIT med tednom in 80.000,00 SIT v primeru, da potnik ostane v Bruslju tudi prek vikenda. Sicer pa je "ključnega pomena , da se iz Bruslja lahko uslužbenci vrnejo še istega dne, in sicer od ponedeljka do petka ob 20.50."

Prevozi z Adrio Airways v Bruselj, ki ima vsaj pri nas in bližnji okolici bolj kot ne monopol na tej relaciji, so precej dragi. Običajna letalska karta v ekonomskem razredu stane med tednom kar 169.750,00 SIT, približno 10 odstotkov znašajo pristojbine. Z novo pogodbo naj bi po Virantovo država torej prihranila kar 55 milijonov. "Ocenjeni prihranek pri nakupu 2000 vozovnic, z vsemi vključenimi stroški, na progi Ljubljana-Bruselj-Ljubljana je 55 milijonov tolarjev, saj bi strošek za 2000 vozovnic za potovanje v ekonomskem razredu med tednom po redni ceni znašal okrog 350 milijonov SIT, glede na dogovorjeno pogodbeno ceno pa znaša 294 milijonov SIT," utemeljujejo varčevalni ukrep na ministrstvu. Vendar je njihov izračun precej nenavaden. Če bi vlada namreč kupila vseh 2000 vozovnic po ceni 169.750 SIT bi to zneslo 339,5 milijona SIT. Vlada pa je za nakup 2000 vozovnic plačala 294 milijonov SIT. Razlika torej ni 55 milijonov, temveč le 45,5 milijona tolarjev. Torej 9,5 milijona manj, kot se je hvalil minister Virant. Morda pa je prihranek toliko večji, ker se bodo višji slovenski uradniki v Bruselj vozili v dražjem poslovnem razredu?

Na MJU pravijo, da je pogodba podpisana za lete v ekonomskem razredu. Sicer pa uredba o povračilih stroškov za službena potovanja v tujino za državne uslužbence zapoveduje, da se zaposlenim povrnejo stroški letalskega prevoza v višjem razredu od ekonomskega za polete, ki so krajši od dveh ur le, kadar gre za nujna potovanja. Predsednik vlade, ministri in državni sekretarji pa lahko letijo v poslovnem razredu v primeru, če polet traja dve uri ali več. Na naše opozorilo, da je izračun napačen, so nam na MJU pojasnili: "Vaša ocena, da je prihranek 'le' 45-milijonski, ne drži, saj domnevamo, da ste v izračunu upoštevali ceno t. i. 'vikend vozovnice', torej ko potnik ostane v Bruslju tudi prek vikenda." Ob 16-odstotnem popustu pa naj bi bilo treba upoštevati tudi dejstvo, "da sta pogodbeni ceni na osnovi postopka pogajanj fiksni za celotno pogodbeno obdobje (tudi v poletni sezoni), kar ni tipično za letalsko panogo, in vključujeta vse takse in pristojbine ter transfer z letališča Zaventeem do postajališča Schumann v centru Bruslja z javnim prevozom (v eno smer je redna cena 2,2 evra) ter brezplačne spremembe potovanja in stornacije vozovnice". A tudi dodatna ugodnost, kot je prevoz z vlakom, če upoštevamo vožnjo v obe smeri, znaša za 2000 uslužbencev približno 2,1 milijona SIT, kar je bistveno manj kot 11 milijonov.

Pristop do spleta

Drugi varčevalni ukrep naj bi bila prenova vladnih spletnih strani, s katero bo država prihranila kar 100 milijonov tolarjev letno. Na Virantovem ministrstvu so namreč ugotovili, da bi bilo precej bolj ekonomično poenotiti spletišča ministrstev in drugih državnih organov v neko skupno podobo in celoto. Na javnem razpisu male vrednosti so tudi že izbrali izvajalca, Renderspace, d. o. o., ki naj bi izdelal spletne strani ministrstev, organov v sestavi, upravnih enot in vladnih služb za 5.976.000,00 SIT. V vrednost projekta pa je "vključen oblikovni in tehnični del prenove spletnih strani vseh navedenih organov državne uprave, ki bodo imeli enotno oblikovane in zasnovane spletne strani, ter enoletno osnovno vzdrževanje".

Projekt naj bi torej stal le 6 milijonov SIT, vlada pa bo s tem menda prihranila 100 milijonov. Enormni prihranek na Virantovem ministrstvu utemeljujejo z dejstvi, da je "15 ministrstev in 14 vladnih služb, ki so imeli svoje spletne strani, po zbranih podatkih spletni strani letno namenilo med 1 mio in 10 mio SIT, nekateri organi pa celo bistveno več. Na ministrstvih, v sklopu katerih delujejo večji organi v sestavi, je temu treba prišteti še približno enake stroške za spletne strani še 21 večjih organov v sestavi. Poleg same zasnove in tehničnega vzdrževanja so nekateri organi imeli najete zunanje izvajalce tudi za obdelavo in objavo samih vsebin. 58 upravnih enot je imelo spletne strani povezane v portal UE, katerega letno vzdrževanje je terjalo 16,8 mio SIT." 100-milijonski prihranek pa so izračunali po formuli, da so "upoštevali nizko poprečno vrednost za posamezen organ (2 mio SIT), kar skupaj znaša okrog 100.000.000,00 SIT in obenem pomeni prihranek, saj individualnih pogodb ne bo več, vsebine pa bodo vnašali javni uslužbenci sami". Minister Virant svoj milijonski prihranek torej vidi v dejstvu, da bodo morali spletne strani zdaj brezplačno urejati in dodatno vzdrževati državni uslužbenci sami brez kakršnihkoli stroškov.

To, da bodo cel spletni informacijski sistem vzdrževali slovenski birokrati sami, brez novo zaposlenih usposobljenih kadrov, se sliši skrajno nenavadno in celo kaotično. Ne nazadnje pa dandanes nič ni zastonj in dodatna dela in naloge uradnikov bo skoraj zagotovo treba posebej nagraditi, kar pa bo spet dodatno obremenilo slovenski proračun in prihranek zagotovo ne bo kar 100-milijonski, kot obljublja minister Virant.