Sramotno vprašanje izbrisanih

Skoraj neopazno so se pred dobrim tednom dni v Sloveniji mudili trije neodvisni odposlanci Sveta Evrope, ki bdijo nad pravicami narodnih manjšin. A njihov skorajda spregledan obisk še zdaleč ni bil nepomemben. Ravno nasprotno. Izvedenci svetovalnega odbora Sveta Evrope, ki skrbijo za izvajanje Okvirne konvencije Sveta Evrope za varstvo narodnih manjšin, so namreč na terenu preverjali, kakšen je položaj narodnih manjšin pri nas. Sestali so se s predsednikom ustavnega sodišča, varuhom človekovih pravic, predstavniki italijanske in madžarske narodne skupnosti, predstavniki romske skupnosti, s predstavniki hrvaških, srbskih, bošnjaških skupnosti, govorili pa so tudi z nevladnimi organizacijami in nekaterimi novinarji, ki pokrivajo manjšinsko problematiko. In seveda so se srečali še s predstavniki vlade.

Svetovalni odbor Sveta Evrope bo ugotovitve objavil v posebnem poročilu, ki naj bi bilo za javno objavo pripravljeno oktobra. To bo sicer že drugo tovrstno poročilo o manjšinah v Sloveniji. Izvedenci Sveta Evrope so se namreč pri nas mudili že leta 2002 in v poročilu, ki so ga dokončali oktobra 2002, zapisali, da si Slovenija sicer zelo prizadevala za reševanje problematike italijanske in madžarske manjšine, vendar bo mogla vložiti še kar "nekaj napora, da bo tudi v praksi zagotovila celovito izvajanje okvirne konvencije". Zanimivo je, da je javnost to poročilo prvič videla šele pred enim mesecem. Vlada ga je namreč objavila 14. marca 2005. Kako je to mogoče? Kot so nam povedali v Svetu Evrope, bi moral poročilo že zdavnaj obravnavati Odbor ministrov Sveta Evrope in sprejeti priporočila, vendar se je zapletlo. Tudi zaradi grškega veleposlanika, ki je protestiral, da v poročilu Makedonija ni predstavljena kot 'nekdanja jugoslovanska republika Makedonija'. S tem je zaustavil cel kup poročil.

Čeprav je Slovenija menda čakala na žegen Odbora ministrov Sveta Evrope, je nazadnje poročilo objavila brez tega. Je bilo čakanje potem sploh potrebno? Ne. Poročilo bi, kot so nam povedali v Svetu Evrope, lahko postalo javno že oktobra 2002. Vsebuje namreč resna priporočila, s pomočjo katerih bi morali izboljšali položaj naših manjšin. Med 14. marcem in začetkom aprila, ko je začel Svet Evrope v Sloveniji zbirati podatke za svoje drugo poročilo, pa seveda ni bilo možno narediti praktično ničesar. Zato so bile ogorčene zlasti manjšinske organizacije.

In kaj so izvedenci Sveta Evrope ugotovili na svojem drugem obisku? V pogovoru z novinarji, ki pokrivajo manjšinske teme, so namignili, o čem bodo pisali v tokratnem poročilu. Kot najbolj žgoče so izpostavili vprašanje zaščite narodnih manjšin, ki niso zajete v ustavi. Torej manjših jugoslovanskih narodov in nemške manjšine. Za skrb zbujajočo so ocenili tudi problematiko romske skupnosti, ki se po njihovih opažanjih ne izboljšuje, zlasti kritični so bili do segregacije romskih učencev pri pouku. Najbolj kritične besede pa je eden od izvedencev Sveta Evrope namenil problematiki izbrisanih, ki je po volitvah skorajda izpuhtela iz dnevnopolitičnega dogajanja.

Gre za, kot se je izvedenec izrazil novinarki Radia Koper, "sramotno vprašanje izbrisanih državljanov, ki še vedno ni rešeno". O reševanju problematike oseb, ki so bile leta 1992 izbrisane iz evidence stalnih prebivalcev Slovenije in s tem okradene praktično vseh socialnih pravic, je bilo v Sloveniji povedanega veliko. Izbris je bil, kot je dvakrat odločilo ustavno sodišče, nezakonit. Čeprav je ustavno sodišče odločilo tudi, da je treba krivice izbrisanim popraviti takoj, pa je prejšnja vlada z reševanjem problema odlašala. Namesto da bi jim krivice popravila neposredno na podlagi odločbe ustavnega sodišča, se je Ropova vlada lotila priprave dveh zakonov, nato pa je krivice popravila le nekaterim izbrisanim.

Sedanji predsednik vlade Janez Janša in njegovi somišljeniki so medtem vodili pravo gonjo proti izbrisanim. In ravno z nestrpnostjo do izbrisanih in z ignoriranjem odločbe ustavnega sodišča so si nabrali znaten delež zmagovalnih volilnih glasov. A zdaj, ko je Janševa ekipa na oblasti, je zavezana k spoštovanju konvencij Sveta Evrope. Zavezana je tudi k priporočilom Sveta Evrope o ureditvi manjšinskih vprašanj. Kako bo torej vlada poskrbela za njihovo uresničevanje?

Direktor Urada za narodnosti Janez Obreza na naša vprašanja ni želel odgovoriti, namesto tega nas je napotil na zunanje ministrstvo. Tako nam ni uspelo izvedeti, kaj Obreza meni o ugotovitvah izvedencev Sveta Evrope in kako namerava njegov urad upoštevati njihova priporočila. Izognil se je tudi odgovoru na vprašanje o zakonu o romski skupnosti in o tem, ali se bo njegov urad zavzemal za priznanje hrvaške, srbske in bošnjaške narodne manjšine, kar je pred kratkim predlagala zgodovinarka Vera Kržišnik Bukič.

Zato pa smo lahko minuli teden o reševanju problemov, ki jih imajo v Sloveniji predstavniki narodov z območja bivše Jugoslavije, več slišali od drugih nosilcev politične oblasti. Ti so se končno spet dotaknili izbrisanih. Predsednik republike dr. Janez Drnovšek je v pogovoru za poljski časnik Rzeczpospolita izjavil, da verjame, da bo "to vprašanje kmalu urejeno". Vprašanje pa je, kako. Odgovor lahko bržkone povežemo z dogajanjem, ki smo mu bili minuli teden priča v parlamentu.

Varuh človekovih pravic je že pred časom pripravil posebno poročilo o izbrisanih, a ga poslanci še vedno niso obravnavali, ker se parlamentarna komisija za peticije in človekove pravice ni uspela zediniti, kaj naj priporoči poslancem. Opozicijski poslanci vztrajajo pri striktnem spoštovanju odločbe ustavnega sodišča, koalicijski pri ustavnemu zakonu o izbrisanih. In ker je imela vsaka opcija v komisiji tri člane, se je glasovanje vedno izteklo v remi. Zdaj so stvar v svoje roke vzeli koalicijski poslanci. Z večino v kolegiju predsednika parlamenta so komisijo razširili na sedem članov. V njo pa kot dodatno članico imenovali Evo Irgl, poslanko SDS, in si tako zagotovili večino.