21. 4. 2005 | Mladina 16 | Politika
Konec neke zgodovinske smeri
Skupina uglednih zgodovinarjev se je odzvala na izjave ministra za šolstvo o spreminjanju učnih načrtov za predmet zgodovina in na napovedane kadrovske posege ministrstva v kulturnozgodovinske ustanove
Jože Dežman, najverjetnejši novi direktor Muzeja novejše zgodovine
© Borut Krajnc
Izjava skupine uglednih slovenskih zgodovinarjev je odziv na pritiske, ki jih na zgodovinsko stroko izvaja nova vlada na čelu z ministrom za šolstvo, znanost in šport dr. Milanom Zverom.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
21. 4. 2005 | Mladina 16 | Politika
Jože Dežman, najverjetnejši novi direktor Muzeja novejše zgodovine
© Borut Krajnc
Izjava skupine uglednih slovenskih zgodovinarjev je odziv na pritiske, ki jih na zgodovinsko stroko izvaja nova vlada na čelu z ministrom za šolstvo, znanost in šport dr. Milanom Zverom.
Izjavo zgodovinarjev so podpisali dr. Bojan Balkovec, dr. Zdenko Čepič, dr. Irena Gantar Godina, dr. Jasna Fischer, Aleksij Kalc, dr. Branko Marušič, Marjan Matjašič, dr. Dušan Nečak, Milan Pahor, dr. Jože Pirjevec, dr. Jože Prinčič, mag. Slavica Plahuta, Matjaž Rebolj, dr. Božo Repe, dr. Nevenka Troha in dr. Marjan Žnidarič.
Za jasnejši prikaz dogodkov, ki so naštete zgodovinarje spodbudili k takšni izjavi, si velja podrobneje ogledati ozadje in razloge, ki jih izjava omenja.
Poligon za vladne pritiske na zgodovinsko stroko že dalj časa z angažiranimi nastopi v javnosti pripravlja predvsem Jože Dežman. Na razburjenje šestnajstih podpisanih zgodovinarjev so pomembno vplivale tudi namere ministra Zvera, da s "svojim človekom" razširi maturitetno komisijo za zgodovino in tako vanjo vpelje novo videnje zgodovine. Sem sodi še nameravana revizija zgodovinskih učbenikov za osnovne in srednje šole. Kaplja čez rob, kar zadeva javne nastope predstavnikov vlade, pa je bil gotovo intervju ministra Zvera v predzadnji številki Sobotne priloge, kjer je naštel politično nemotivirane zgodovinarje, ki bi si želeli sodelovati v maturitetni komisiji za zgodovino. Po Zverovem mnenju so zaželeni tile zgodovinarji: dr. Janko Prunk, dr. Stane Granda, Jože Dežman, dr. Boris Mlakar, dr. Jera Vodušek Starič ter učenci dr. Frana Zwittra in Boga Grafenauerja. Nova vlada je tako javnosti povsem neposredno sporočila, kakšno bo razumevanje zgodovine v prihodnje. Z delitvijo zgodovinarjev na "good guys in bad guys" gre za povsem očitno lustracijo med njimi. Načelo lojalnosti, ki bo po novem še strožje veljalo za državne uradnike, se po mnenju podpisnikov ne sme razširiti na zgodovinsko stroko.
Nerazumne se podpisnikom izjave zdijo tudi nameravane zamenjave na vodilnih mestih v zgodovinskih ustanovah, poleg teh pa še prepogosto določanje posebnih pogojev za ljudi, ki lahko nastopajo v javnih razpravah o zgodovini. Zadnji čas so v ospredju menjave direktorjev treh muzejev. Razpisi za direktorske položaje sicer še niso končani, kljub temu so nekatera imena že znana. Za direktorja Narodnega muzeja Slovenije naj bi bil na razpisu izbran dr. Peter Kos, zavrnili pa so kulturno ministrico v prejšnji vladi Andrejo Rihter. Odločno javno neodobravanje v zgodovinski stroki je sprožil predvsem razpis za mesto direktorja Muzeja novejše zgodovine, ki naj bi ga zasedel Jože Dežman. Njegovi žgoči nastopi očitno niso bili zaman, govori pa se že o novi pridobitvi muzeja, posebni sobi za domobransko problematiko. Dosedanja direktorica muzeja, sedaj vršilka dolžnosti, dr. Marjeta Mikuž, svojega mnenja o razpisu ni želela povedati.
V vrsti spornih dogodkov je navsezadnje tudi "zadeva Ajdovščina" in zanikanje obstoja Narodne vlade Slovenje, ki si ga je pred časom v Sobotni prilogi ponovno privoščil dr. Janko Prunk.
Za mnenje o izjavi zgodovinarjev smo povprašali nekatere priznane zgodovinarje, ki jih ni med podpisniki, vendar večinoma o njej niso hoteli govoriti. Mnenja nam prav tako ni uspelo dobiti od Jožeta Dežmana, ker je bil na dopustu. Je pa dr. Jera Vodušek Starič povedala, da izjave ne pozna in da tudi ni bila povabljena k podpisu.
Zgodovinarji, ki so pripravili izjavo, zavračajo namero vlade, da bi zgodovino pisala na novo oziroma bi jo obrnila na glavo. Menijo, da je edini pravi način zgodovinopisja logično dopolnjevanje zgodovinskih dejstev z doslej neznanim, odrinjenim ali zamolčanim zgodovinskim dogajanjem.