Vprašljivo izredno stanje

Večkrat smo že poročali o vprašljivosti sprememb v osnovni šoli Bršljin in v skladu z dosedanjo prakso smo pričakovali nič manj kot repliko ali pismo šolskega ministrstva, v katerem bi bilo pojasnjeno, da se motimo in da v nebo vpijoče nezakonitosti, na katere smo opozorili, sploh ne obstajajo. Toda minili so tedni, razmere na šoli so se umirile, ministrstvo in civilna iniciativa za enakomerno prešolanje romskih otrok pa nam še vedno nista oporekala. Zato smo konkretna vprašanja naslovili na ministra Milana Zvera in dobili odgovore od njegove službe za stike z javnostmi.

Ali se vam ne zdi sporno, da nihče - ne vi, ne ravnatelj, ne novinarji - ni videl štiristo podpisov staršev, ki so zahtevali enakomerno prešolanje romskih otrok po novomeških šolah ali ločeno šolanje za romske in neromske otroke?

Minister je podpise videl, bilo jih je veliko, ni pa jih štel.

Kaj ste mislili z izjavo na sestanku v OŠ Bršljin, da se naj/lahko Romi pobijejo med sabo?

Izjava je izvzeta iz konteksta. Minister ni izjavil, da naj se Romi pobijejo med seboj. Je pa res, da je bil izrečen poziv k dialogu, iskanju kompromisa kot edini možnosti, in enega od udeležencev, ki je nasprotoval dogovoru, je minister vprašal, ali nima morda v mislih kakšne radikalne rešitve vprašanja.

Iniciativo za skrivnostnih "štiristo podpisnikov" so vodili člani SDS. Kako komentirate dejstvo, da sta tudi civilna pobuda in poznejša rešitev prišli iz SDS?

Samo eden izmed članov civilne pobude je član SDS.

V intervjuju v Sobotni prilogi govorite, da bi se morali obe strani držati dogovora, da branite tisto, kar je bilo dogovorjeno. Ali se vam ne zdi sporno vztrajati pri tem, da naj obe strani držita besedo, čeprav se na začetku (ko je bil predlog dan za zaprtimi vrati OŠ Bršljin) ni vedelo, kakšna bo zadeva v praksi?

Bolj ali manj je bilo po prvem srečanju na OŠ Bršljin vse znano. Tisti pa, ki niso hoteli razumeti, so seveda želeli preprečiti uvajanje vsakršnih sprememb. Le-te pa so bile nujne, če smo želeli rešiti nastali konflikt.

Trdite, da predlog ni sporen. Kaj pa menite o tem, da je treba po pravilniku o posodabljanju vzgojno-izobraževalnega dela predlog za uvedbo novosti predložiti ministru za šolstvo najpozneje štiri mesece pred začetkom šolskega leta, v katerem se predlog začne izvajati? V bršljinskem primeru se je, v nasprotju s pravilnikom, ta postopek skrajšal na nekaj tednov, spremembo pa so začeli uvajati kar sredi šolskega leta.

Pravilnik uravnava procese, kadar vzgojno-izobraževalno delo poteka normalno. Vsi dogodki v Bršljinu so dokaz o izrednosti razmer. Sprašujemo vas, ali si je mogoče v razmerah, kakršne so bile v Bršljinu, zatiskati oči ... ali ni to podobno primeru, ko od zdravnika pričakujete, da raje počaka, da pacient umre, ker si pred posegom ne more zagotoviti vseh pravnih varovalk ...

Kako lahko upravičite dejstvo, da je šola začela uvajati novosti, ne da bi z njimi seznanila starše in dobila njihova soglasja, kar je v nasprotju z 12. in 13. členom Pravilnika o posodabljanju vzgojno-izobraževalnega dela, na katerega se je ministrstvo sklicevalo pri uvedbi sprememb?

Vprašanje je povezano s prejšnjim vprašanjem - najprej je treba poudariti nujnost reševanja nastalega položaja. Hkrati je treba poudariti, da je bil možen izhod iz nastalega položaja s starši obravnavan 9. marca, potem še 30. marca ... Sicer pa se staršev ne sprašuje za dovoljenje, ali naj otroci hodijo v šolo ali ne. To je obveza in dolžnost.

V medijih govorite o tem, da se vam zdijo smiselni modeli pouka, ki ne slonijo na pretirani integraciji in inkluziji. Vendar so Romi na sestanku v Žabjaku odločno zatrdili, da nočejo sprememb oziroma nasprotujejo ločevanju svojih otrok od neromskih otrok, skratka v tem primeru ne govorimo o nasilni integraciji. Se vam ne zdi primerno upoštevati želja romskih staršev?

Na koncu so starši romskih otrok sprejeli predlagani model.

Kako namerava ministrstvo ukrepati glede dveh ločenih romskih oddelkov na OŠ Leskovec pri Krškem?

Ločeni oddelki so bili predmet kritike komisije Sveta Evrope že pred nekaj leti in tudi letos. Članom komisije smo pojasnili, da gre za preteklo prakso, ki jo skušamo odpraviti z uvajanjem projektov, ki jih izvaja Pedagoški inštitut. Ločeni oddelki za romske učence so bili oblikovani na podlagi odredbe o normativih in standardih (Ur. list 37/97 in 62/01), ki dopušča oblikovanje ločenih romskih oddelkov. Ta odredba velja za program osemletne osnovne šole. Šele leta 2003 je bila sprejeta odredba, ki ne dopušča več oblikovanja ločenih oddelkov za učence Rome. Osnovni cilj naše politike je uspešno vključevanje vseh učencev v sistem. To pa seveda pomeni, da je za integracijo (če jo res želimo) treba zagotoviti tudi pogoje - ne samo na načelni ravni ugotavljati, da je integracija cilj - potem pa z neustreznimi oblikami integracije povzročati še večjo škodo.

V vašem odgovoru varuhu človekovih pravic govorite o sestavljanju romskega slovarja. Kaj natančno ste naredili za uresničitev te zamisli? Kdaj pričakujete, da bo slovar pripravljen?

Prvo poročilo je bilo ministrstvu že dano. Slovar se izdeluje v okviru večletne raziskovalne študije, katere nosilec je dr. Janez Krek.

Med dolgoročnimi ukrepi je bil naveden tudi izbirni predmet romska kultura ...

Pobuda za pripravo predloga je bila že dana. Zavod za šolstvo mora imenovati skupino, v kateri bodo sodelovali tudi predstavniki Zveze Romov.

Govorite tudi o "nenadzorovanem preseljevanju". Kako bi morala država kontrolirati preseljevanje Romov?

To ni vprašanje našega resorja.

Kaj res?

Iz odgovorov ministrstva za šolstvo je torej razvidno, da nihče ni preštel podpisov. Da se ne ve, ali sta se za enega otroka podpisala oba starša ali so bili med podpisniki tudi drugi oziroma kar vsi krajani Bučne vasi, ne glede na to, ali njihovi otroci obiskujejo OŠ Bršljin. Zato ni popolnoma jasno, na podlagi česa je minister sklepal o izrednem stanju na šoli. Kaj pa se bo zgodilo, če se bodo "izredne razmere", ki jih bodo vodili člani vladajoče stranke, pojavile tudi v drugih narodno mešanih šolah? Kajti v odgovorih omenjeni član SDS Silvo Mesojedec je bil vodja civilne iniciative. Poleg njega je na sestanku za zaprtimi vrati v OŠ Bršljin dejavno sodeloval Albert Pavlič - dobitnik ene najvišjih notranjih nagrad Slovenske demokratske stranke - srebrne vrtnice, in član interesne skupine SDS - Delavske zveze SDS.

Ministrstvo navaja, da je bilo po prvem srečanju na OŠ Bršljin vse znano, kar pa - tako kot pri štetju članov SDS v civilni iniciativi - ne bo držalo. Kajti ministrove in ravnateljeve izjave so se še precej časa po sestanku bistveno razlikovale. In tudi zdaj se ministrstvo sklicuje na to, da so Romi privolili v predlagani model. A sprejeli so tisti model, ki ga je predstavila ravnateljica iz Murske Sobote, kjer so odnosi med pedagogi, Romi in prebivalstvom povsem drugačni kot na Dolenjskem in je torej zelo velika verjetnost, da bo ta model v Novem mestu povsem drugačen.

Saj je vendar Milan Zver sam izjavil: "Na Dolenjskem je položaj drugačen. Tam je zadnja leta romska skupnost hitro naraščala. To je tudi vprašanje države, ki je dopuščala nenadzorovano priseljevanje ..." Kakšen naj bi bil nadzor preseljevanja, pa ministrstvo žal ni odgovorilo.