Navodilo, kako misliti

Na naslov šolskega ministra Milana Zvera je v zadnjem času letelo veliko kritik. Po bliskovitem postopku je ukinil eksterce v osnovnih šolah in uvedel druge spremembe, pri čemer se je skliceval na mnenja strokovnjakov, za katere se je kasneje izkazalo, da ministrovega predloga sploh niso podprli. V novomeški osnovni šoli Bršljin je uvedel deloma ločeno šolanje romskih in neromskih otrok, navkljub glasnim in množičnim protestom šolskih strokovnjakov in opozorilom varuha človekovih pravic, da je tak ukrep nič drugega kot segregacija. Mladina je opozorila na nekaj primerov, ko je minister pri imenovanju ravnateljev sledil priporočilom lokalnih veljakov vladnih strank, pri čemer ni upošteval mnenja učiteljskih zborov. Na ministrstvu so pri ravnateljskih čistkah šli tako daleč, da so pri enem od dokumentov ponaredili datum. Čeprav smo dokument objavili, minister krivde ni zanikal, pa tudi na naša vprašanja še vedno ni odgovoril.

Pri raziskovanju posamičnih primerov je bilo začutiti zadržanost, če ne že kar prestrašenost zaposlenih v šolstvu. Eni so povedali naravnost, da stvari ne bodo komentirali, kajti tudi sami bodo potrebovali soglasje ministra k imenovanju. Drugi so se vprašanjem izognili brez pojasnil. Tretji so rekli, da bodo počakali na skupščine interesnih združenj, kjer bodo lahko sprejeli skupna stališča in se s tem zaščitili pred izpostavljanjem v javnosti.

Mnenje ravnateljev in ministrov odgovor.

Nato je v naše uredništvo sredi prejšnjega tedna prispel dopis iz kabineta šolskega ministra, naslovljen na Združenje ravnateljev osnovnih šol Slovenije, ki je pred kratkim izpeljalo tako srečanje - skupščino in sprejelo mnenja o zgoraj navedenih šolskih zapletih. Vodja ministrovega kabineta Peter Debeljak v dopisu sporoča, citiramo brez popravkov: "Prejeli smo dopis vaš dopis, v katerem nas obveščate o sklepih in stališčih na skupščini Združenja ravnateljev osnovnih šol Slovenije v Bledu." Vendar polpismenost avtorja ni edina cvetka te listine. "Minister je vaše sklepe in stališča preučil. Po njegovem mnenju je potrebno popraviti tretji odstavek, v katerem je zapisano nestrinjanje Združenja ravnateljev o spremembi Zakona o osnovni šoli." Kako, prosim?

Neodvisno združenje ravnateljev je na Bledu, kjer je bilo navzočih 390 ravnateljev, z veliko večino sprejelo sklep, v katerem se ne strinja s spremembami Zakona o osnovni šoli (ta je med drugim ukinil eksterce), ker so bile spremembe vložene prehitro in brez vključevanja širše strokovne javnosti. Minister Zver pa prek slovnično šibkega vodje kabineta sporoča, da pričakuje, da bodo ravnatelji to mnenje preklicali? Mimogrede, od ministrstva smo zahtevali pojasnilo v zvezi s pripravo tega zakona in poimenski seznam delovne skupine, ki je pripravljala osnutek. Vendar je PR-služba ministrstva odgovorila z molkom.

Vodja ministrovega kabineta pa je v imenu ministra od združenja odločno zahteval spremembo izrečenega še v eni točki: "Prav tako je potrebno spremeniti deveti odstavek, ki govori o srečanjih ministra le z določenimi ravnatelji, kar naj ne bi prispevalo k zaupanju ravnateljev v Ministrstvo." Kot prvič, to ni deveti odstavek, ampak je deseti - očitno ima vodja kabineta težave tudi s štetjem. Kot drugič, na kar nas je, ko smo se nanj obrnili, opozoril podpredsednik združenja ravnateljev Jakob Fridl, združenje ni pošiljalo na ministrstvo "sklepov in stališč", ampak zapisnik srečanja osemnajstih predstavnikov republiškega odbora združenja z ministrom, na katerem so Milana Zvera opozorili na svoje "sklepe in stališča". Med drugim so ga pobarali, da je bilo kar nekaj srečanj po Sloveniji, ki jih je organiziralo ministrstvo, na katere so bili vabljeni le določeni ravnatelji, in to zagotovo ne prispeva k zaupanju v ministrstvo.

Kaj torej hoče "spremeniti" minister? Dejstvo, da so zdaj k pogovoru vabljeni le "izbranci" ali da taka "selekcija" zbuja nezaupanje pri tistih, ki niso v krogu posvečenih?

Vrnitev v preteklost

Depeša z ministrstva je grob poskus pritiska na neodvisno interesno združenje. Združenje je sicer resda neodvisno, a sestavljajo ga posamezniki, katerih kariera in s tem človeška usoda je neposredno odvisna od milosti ali nemilosti aktualnega šolskega ministra. Slednji se je "usklajevanja nezaželenih" mnenj lotil kot tank, ki se je sredi belega dne zapeljal skozi cono za pešce. "Nekateri člani združenja so zgroženi," je komentiral podpredsednik Fridl, "da v današnjem času ne smejo imeti drugačnega mnenja od nadrejenih." Meni, da bi lahko v tem primeru minister rekel, da se ne strinja z zapisom: "Ker smo se recimo na srečanju drugače pogovarjali. Kar se pa tiče naših stališč - nimamo kaj spreminjati, saj smo jih izglasovali z absolutno večino."

Vse skupaj spominja na stare dobre čase, čase partijske enotnosti in enoumja, od katerih se želi na vso moč distancirati ravno sedanja oblast. Drugi podpredsednik združenja, ravnatelj OŠ Sežana, Zmago Barič pa osebno meni: "Gospod Debeljak se ne more vtikati v naše delo. Mi smo ta stališča uskladili in za zdaj ne kaže, da bi od njih odstopili, ne glede na to, ali so ministru všeč ali ne." Navsezadnje, meni Barič, je združenje le društvo, ki lahko na svojih spletnih straneh objavlja, kar želi, in zapisnik srečanja z ministrom je že objavljen.

O "pričakovanju" Milana Zvera po umiku nezaželenih kritik več kot tristo ravnateljev smo prek PR-službe šolskega ministrstva povprašali tudi avtorja dokumenta. S kakšno pravico in na kakšni zakonski podlagi je zahteval preklic izglasovanih stališč? Se mu zdi ta poteza etična in demokratična? Na konkretna vprašanja smo dobili naslednji splošni odgovor, kot da bi bil napisan po Pavlinovih navodilih za komuniciranje:

"Po skupščini Združenja ravnateljev osnovnih šol Slovenije, ki je bila na Bledu dne 13. aprila 2005, smo na Ministrstvu za šolstvo in šport prejeli številne odzive tam prisotnih ravnateljev, ki so opozarjali, da je vodstvo združenja nekatere povzetke iz razprav predstavilo kot uradno izglasovana stališča združenja. Na pogovoru ministra z vodstvom združenja so se domneve potrdile, združenje pa je ministru samo predlagalo, da poda pripombe na zaključke. Minister je to odklonil, z utemeljitvijo, da ne želi posegati v njihovo avtonomijo. Kljub temu smo na ministrstvu prejeli omenjene zaključke in nanje podali le tiste pripombe, na katere so nas ravnatelji, ki so bili prisotni na skupščini, tudi opozorili."

Skratka, na skupščini je bilo nekaj ravnateljev, ki se niso strinjali z večino in so na to opozorili ministra oziroma ga celo prosili, naj ukrepa. Vendarle so bila stališča na Bledu izglasovana s sklepčno večino, o čemer obstajajo dokumentirani dokazi. Združenje pa, kot je že bilo povedano, ni ponujalo "sklepov in stališč" ministru, da poda pripombe nanje, ampak je posredovalo le zapisnik srečanja ministra z osemnajstimi ravnatelji, člani republiškega odbora. Zato v združenju menijo, da na ministrstvu niso dovolj dobro prebrali, kaj so sploh dobili v branje. Na to so tudi opozorili vodjo kabineta in ministra, a Debeljak in z njim celotno ministrstvo se očitno še danes sprenevedajo.

Ob vsem tem pa je treba opozoriti še na en del zgodbe. Če smo se prejšnji teden ob izbruhu afere Pavlin in obravnavi njegovega "navodila za komuniciranje" le hipotetično spraševali, kdo bo naslednji, ki mu bodo omejili dostop do informacij javnega značaja, ta teden lahko govorimo o zaprtosti informacij ne samo za širšo javnost, temveč tudi za strokovno javnost. Iz ravnateljskega združenja so opozorili, da so informacijsko hudo podhranjeni s strani šolskega ministrstva: "Informacij je znatno manj, kot smo jih dobivali z ministrstva prej. Dobimo le to, kar je nujno, medtem ko so za nas druge reči zaprte."