Reševanje potopljene stranke

Pravzaprav je nemogoče oceniti ali natančno opisati stanje v naši največji opozicijski stranki. Dogodki so si prejšnji teden namreč sledili v vse krajših zaporedjih. In če se je še pred nekaj dnevi zdelo, da bodo volitve za novega predsednika mestne ljubljanske LDS zgolj rutinska zadeva, so začeli akterji po izvolitvi vleči poteze izjemno hitro. Vsaj za stranko, kot je LDS. Pri njih vsako odločitev dobro premeljejo, včasih celo predobro. Že pred volitvami - mestni eldeesovci so imeli na voljo Pavla Gantarja, ministra v prejšnji vladi, in Slavka Slaka, podžupana glavnega mesta in aktualnega predsednika stranke v mestnem svetu - je pomemben del mestnih svetnikov zagrozil, da bodo izstopili iz svetniške skupine, če bo podžupan Slak zmagal oziroma če bo vztrajal pri vnovični kandidaturi. Uporniški svetniki Jani Moederndorfer, Peter Božič, Dunja Piškur Kosmačeva, Stane Pejovnik, posredno pa tudi Cvetka Selšek in Eva Kreslin, ki nista članici stranke, sta pa nastopila na listi LDS, Slaku pa tudi drugemu ljubljanskemu podžupanu Igorju Omerzi očitajo avtokratsko vodenje stranke in podrejanje županji Danici Simšič iz konkurenčne socialdemokratske stranke.

Ob Slakovi gladki izvolitvi je očitno prekipelo tudi Romanu Jakiču, generalnemu sekretarju stranke, ki je takoj po Slakovi zmagi odstopil. V zakulisju se je sicer že govorilo, da ga je razjezil Gantarjev poraz, po drugi strani pa je predsednik stranke Tone Rop vseeno zatrjeval, da je z Jakičem dogovorjen in da je odstop osebne narave. Po Ropovem zagotovilu naj bi Jakič po novem več delal na lokalni, mestni ravni. Napaka. Jakič ga je demantiral že čez nekaj ur. Odstopil je iz vsebinskih razlogov, mnogi omenjajo ravno slabo sodelovanje s predsednikom Ropom, vendar podrobnosti vsaj javno prejšnji teden niso razlagali. Dejstvo je le, da se je tudi Jakič, kot mestni svetnik, preselil med tiste, ki so Slaka pustili na cedilu. Ali to hkrati pomeni, da tudi Ropa ne podpirajo več prav zvesto? Morda. Mala mestna ekipa se je z Ropom sestala in mu napisala pismo, vendar na njihova vprašanja, kot kaže, ni imel pravih odgovorov. Uporniška skupina si je seveda želela, da predsednik stranke brezpogojno podpre Pavla Gantarja, Rop pa tega seveda ni mogel storiti, saj je vedel, da Gantar proti Slaku, ki se je na mestne volitve dobro pripravil, nima pravih možnosti. Opazovalci so bili mnenja, da je Rop deloval medlo. Slaku po drugi strani v mestu očitajo tudi politiko "avtobusarjev". Zanj naj bi na volitvah glasovalo vseh kakih sto članov, ki so to postali v zadnjih treh mesecih. Jasno, pravi - stari eldeesovci večine novih sploh niso poznali. V lastni stranki naj bi jih preglasovali neznanci. Podžupan Slak trdi, da so to neumnosti. Tudi na prejšnjih volitvah je namreč gladko zmagal, po drugi strani pa se mu zdi, da so novi člani v stranki, kjer članstvo v zadnjem času ravno ne raste, dokaz (njegove) prave usmeritve.

Kakorkoli že, v mestu, natančneje v mestnem svetu, je LDS dobila prvo frakcijo, ki bo pravzaprav večja od osnovne svetniške skupine. Po neuradnih podatkih pa naj bi šli uporniki, skupaj z Viko Potočnik, ki je izstopila iz skupine že pred časom, v lov za eno izmed dveh podžupanskih mest, ki pripadata LDS, ki je imela po volitvah v mestu 15 od skupaj 45 svetniških mest. S to tretjino je LDS nesporno podpiral županjo, čeprav po mnenju upornikov od bivše Združene liste za sodelovanje stranka ni dobil dovolj. Dobila naj bi zgolj podžupana, ki pa naj bi ju začela zanimati samo globalna, ne pa lokalna politika. Ne glede na vse, tiha pobudnica odhoda upornikov iz poslanske skupine naj bi bila ravno bivša županja Vika Potočnik, ki pa je resnici na ljubo svoje priložnosti pred časom, kot je znano, klavrno zapravila. In ker je menda nova frakcija ravno napovedala gradnjo stadiona, naj jih samo opomnimo, da je bilo možnosti za tako pomembno pravzaprav veliko več ravno v času, ko je županovala Potočnikova, ki je fuzbalskim navijačem sicer obljubljala stadion, pa ga nikoli ni zgradila. Sicer pa stadion gradi tudi podžupan in predsednik ljubljanske LDS Slavko Slak.

Čeprav se zdi, da LDS-ovo publiko stadion še najmanj zanima. LDS-ovi navijači bi si verjetno želeli bolj prepoznavno politiko stranke, in če bi jih vprašali, bi jo postavili bolj na levo, veliko bolj na levo. Pragmatična sredina, ki so jo sestavljali direktorji, pa jo je že davno (v glavnem) v predvolilnem času lansko jeseni že podurhala v smer, ki se ji je zdela (še) bolj pragmatična. Prav tako so ob prvi krizi pobegnili preračunljivejši politiki iz liberalnih časov. Najhitreje se je izmuznil ravno bivši LDS-ov ljubljanski župan Dimitrij Rupel, ko mu niso imeli več česa ponuditi, se je pač preselil, pa ne iz Ljubljane, kjer si je v času županovanja uredil komfortno domovanje na Prulah. Vika se v nasprotju z naštetimi ni umaknila, in očitno se ji zdi, da je prišel njen čas. Vendar se zdi, da ni povsem sama. V ozadju naj bi jo vsaj po tihem podpirala bivši generalni sekretar Gregor Golobič in predsednik države Janez Drnovšek, po mnenju večine edina, ki bi lahko stranko še rešila razpada. Če je verjeti, da si oba še najbolj želita spremembo na vrhu strank, in če verjamemo, da podirata Vikino ljubljansko mestno frakcijo, potem je LDS-ov mestni puč samo uvod v nekaj drugega, v nekaj večjega. Vprašanje je samo, ali stranka trenutno res potrebuje spremembe. Oziroma ali lahko takšne spremembe stranko dokončno pokopljejo. Tone Rop naj bi imel kljub nekaterim napakam - zadnji spodrsljaj s sekretarjem Jakičem je bil res nepotreben - tudi nekaj prednosti. Poslanci LDS v državnem zboru trdijo, da strankin klub še nikoli ni tako dobro delal. Spet drugi mislijo, da Rop pripravlja serijo referendumov in izrednih sej, ki naj bi dokončno načeli trdnost politično pisane vladne koalicije ... No ja. Verjetno bi se kar prilegel referendum o navzočnosti naših vojakov v Iraku, ampak toliko poguma pri LDS nimajo. Saj so nas ravno pri LDS spravili v NATO. Ta moralni maček jih seveda omejuje, da se zdaj ne poženejo bolj na levo, na Metelkovo ... Očitno so revolucionarne ideje največje opozicijske stranke omejene na podporo referendumu proti novemu RTV-zakonu in na kratke izjave za javnost ob eksekucijah, ki jih pripravlja koalicija.

Pravzaprav je še največji cinizem, ki ga je slišati iz poslanske skupine LDS, skrit v tezi, da opozicija ne potrebuje ničesar drugega kot to, da vlada uvede enotno davčno stopnjo po slovaškem vzoru. Potem bo LDS na naslednjih volitvah gladko zmagala. Sliši se preprosto, medtem ko Ropovi kritiki trdijo, da stranki manjka karizma, karizmatičen predsednik, novi Drnovšek, novi Kučan, Janša na levici. Takšnega pa pri LDS, med tistimi, ki stranke še niso zapustili, kot kaže, ni. Sicer pa se velik del članstva nagiba k temu, da bi bil jeseni kongres stranke. Najprej programski, ki bi ga spremenili v volilnega, in tam je menda vse mogoče. V zadnjem času so se največkrat omenjali gorenjski "socialisti", ki naj bi živeli v prepričanju, da je edini pravi kandidat za predsednika stranke evropski poslanec in edini pravi heroj vojne za Slovenije, ki ga držijo v stranki, Jelko Kacin. Kacin je že v času evrokandidature opozarjal, da je dobil več, kot je bila stranka v tistem trenutku vredna, in morda se niti ni zelo motil. Je pa vprašanje, če je Kacin res boljši lider od Toneta Ropa. So tudi taki, ki mislijo, da bi bil to dokončen propad stranke, ki pa bi hkrati pomenil tudi nov začetek. Spet druga teorija govori o tem, da bodo šele rezultati lokalnih volitev čez več kot leto dni dokončno zarisali situacijo, v kateri se je znašla nekoč največja stranka. Zmagovalci naj bi potem ostali, poraženci pa odšli. In LDS že na zadnjih lokalnih volitvah ni ravno blestela. Združena lista, zdaj SD, jim je pobrala kar nekaj velikih županskih mest, med njimi jasno tudi Ljubljano. Po zaslugi res slabe strategije vase zaljubljenih LDS-ovih političnih strategov. Zdaj je usoda LDS v Ljubljani pravzaprav usodno povezana s SD-jem in Simšičevo in tisti, ki mislijo, da bo spopad med tema dvema strankam v Ljubljani prinesel LDS boljše izhodišče pred lokalnimi volitvami, se verjetno motijo. Morda je edina stvar, ki bi jo lahko odcepljeni LDS-ovi svetniki dosegli, zahteva po menjavi korumpiranega uradniškega kadra, ki se ga ni upala dotakniti niti Potočnikova in ki mutijo tudi sedaj pod županjo Danico Simšič. Ena izmed možnosti je gotovo tudi blokiranje projekta vzpenjača, ki bi prinesel mnogo glasov, vendar bi posel izgubil pregovorno LDS-ov "hišni umetnik" Darko Brlek, ki si je že rezerviral vzpenjačo zase. Seveda, težav v mestnem svetu je toliko, da se lahko mirno odcepi še kak sposoben svetnik, medtem ko je s stranko težje. Še posebej zato, ker je v zadnjih letih postala nekakšen zaščitni znak slovenske levice, ki je resnici na ljubo sicer nikoli ni želela zastopati. Odkar te levice ni, se je vse zasukalo na desno in počasi smo postali država, kjer so domobranci večji frajerji kot partizani in tudi to sta rodila poraz in mlačna politika LDS. Menda je situacija tako zapletena, da so novinarji z nacionalke celo zabeležili srečanje med Drnovškom in Kučanom na najvišji ravni. Po nekaterih podatkih naj bi pripravljala celo skupno tiskovno konferenco, na kateri bi okrcala koalicijo in pozvala levico k prebuditvi. Pohvalno, le da se ne bo spet rodil kak Forum. In pa da ne bo predsednik države dr. Janez Drnovšek preveč čakal s svojimi odzivi na pomembne dnevne dogodke. Pred predsedniškimi volitvami ga bodo namreč skupne neodvisne medijske sile hudo napadle in takrat ne bo več poti nazaj. Tudi če jim bo podaril svoj klobuk, ne bo dovolj, hoteli bodo še glavo. Bilo bi res preveč naivno misliti, da je predsedniško mesto v mandatu premiera Janeza Janše rezervirano za Janeza Drnovška.