Begunec iz Slovenije

Ali ga bo rešil minister Mate ali bomo priča novi gladovni stavki?

Nasilno prekinjena gladovna stavka, februarja 2004

Nasilno prekinjena gladovna stavka, februarja 2004
© Borut Krajnc

Od nezakonitega izbrisa tisočih stalnih prebivalcev Republike Slovenije mineva že štirinajsto leto, od zadnje odločbe Ustavnega sodišča, ki državnemu zboru nalaga, da izbrisanim retroaktivno vrne protizakonito odvzete pravice, je minilo več kot dve leti, vendar večina problemov ljudi, ki jim je protiustavni zakon o tujcih odvzel človeško dostojanstvo, še vedno ostaja nerešenih. Na enega med njimi je minuli teden s tiskovno konferenco opozoril Aleksandar Todorović, nekdanji predsednik Društva izbrisanih, ki zdaj zaradi notranjih razprtij deluje v novo ustanovljenem društvu Civilna iniciativa izbrisanih. Gre za primer Alija Berishe, albanskega Roma, rojenega na Kosovu, ki je za izbris izvedel 23. maja 1993, ko se je vračal z dvotedenskega obiska sorodnikov v Nemčiji. "Na mariborskem mejnem prehodu je carinik od mene zahteval potni list, ki sem mu ga izročil. Ko je videl, da imam jugoslovanski potni list, mi je rekel, da ta potni list več ne velja, ker da sem jaz Albanec, ki se bo moral vrniti na Kosovo. Povedal sem mu, da živim v Mariboru in da imam tam tudi stalno prebivališče, on pa mi je s povišanim glasom rekel, da je v Sloveniji prostora le za Slovence. Ko sem ga prosil, da bi si naslednji dan na občini uredil nov potni list, mi je rekel, da grem samo še v zapor v Ljubljano, kjer zbirajo Albance, Srbe, Hrvate, Rome," je v nedavnem pismu Todoroviću svojo zgodbo opisal Berisha, ki so ga z mejnega prehoda prepeljali v šišenski Center za odstranjevanje tujcev v Ljubljani, od koder je bil po nekaj dneh z letalom deportiran v Albanijo. "Ko nas je kakšnih 20 zapornikov priletelo v Albanijo, sem nagovoril policista in mu povedal, da sem prvič v Albaniji, da tukaj nimam nikogar. Prosil sem ga za pomoč in naslednji dan me je za 100 mark in zlat prstan pospremil nazaj na avion za Ljubljano. Tam me je spet pričakala policija in me zaprla v isti zapor kot prej. Policist mi je rekel, da me bodo poslali na Češkoslovaško, samo da bo izven Slovenije. V zaporu sem se spoprijateljil z Albancem, ki je bil z mano pripravljen pobegniti. Dvojna vhodna vrata sva ponoči odprla z žico obešalnika, skrivala sva se po avtobusnih garažah, se odpeljala do prijatelja v Celje in od tam sem pobegnil v Nemčijo, ker sem se bal, da me bo slovenska policija spet deportirala v Albanijo," Berisha konča pismo, kjer Todorovića naproša za pomoč, saj so nemške oblasti za 30. junij določile njegovo deportacijo na Kosovo. Berishi se je namreč iztekla begunska zaščita s strani nemških oblasti, ki zaradi konca spopadov na Balkanu begunce iz nekdanje Jugoslavije pošiljajo domov. "Gospod Berisha se ne sme deportirati na Kosovo, temveč v Slovenijo, kjer je imel zadnje, vse do izbrisa legalno stalno prebivališče, redno zaposlitev, zdravstveno zavarovanje," zatrjuje Todorović, ki za dokaz Berishevega izbrisa ponuja potrdilo UE Maribor. To pravi, da je imel Berisha prijavljeno stalno prebivališče v Mariboru "od dne 6. 10. 1987 do dne 26. 2. 1992, ko mu je prenehalo stalno prebivališče na podlagi zakona o tujcih". Todorović je pomoč za reševanje Berishevega problema poiskal pri slovenski podružnici Amnesty International, ki mu bo poskušal pomagati s pomočjo nemških kolegov. Nataša Posel, generalna sekretarka slovenske AI, nasprotuje deportaciji Berishe na Kosovo, zato ker je njegov trenutni položaj neposredna posledica nezakonitega izbrisa, ob tem pa opozarja še na dejstvo, da "g. Berishi kot albanskemu Romu na Kosovu ni zagotovljena varnost - to izhaja tudi iz stališč UNHCR-ja, kot so zapisana v zadnjem poročilu za Kosovo in ki pravijo, naj se Romov ne vrača prisilno na Kosovo, ampak zgolj prostovoljno, z zagotovljenim dostojanstvom in varnostjo. Prav tako klavzulo o nevračanju Romov na Kosovo vsebuje tudi sporazum med nemškimi oblastmi in UNMIK-om."

 

Zakup člankov

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?

Pošljite SMS s vsebino MLADINA2 na številko 7890 in prejeto kodo prepišite v okvirček ter pritisnite na gumb pošlji

Nakup prek telefona je mogoč pri operaterjih Telekomu Slovenije in A1.

Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal

Tedenski zakup ogleda člankov
Za ta nakup se je potrebno .

4,2 €

Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine.

Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 15,8 EUR dalje: