Nenavadno razdeljevanje

Konec minulega tedna so se pred poslovalnicami Loterije Slovenije vile dolge vrste. Čakajoči so tuhtali, katera kombinacija številk bi jim lahko prinesla milijone. Na lotu se je namreč obetal rekorden dobitek v višini 750 milijonov tolarjev. V tistih dneh je YHD - Društvo za teorijo in kulturo hendikepa znova opozorilo, da prihaja do nenavadne delitve denarja med slovenskimi invalidskimi organizacijami. Invalidske in humanitarne organizacije se napajajo iz dela denarja, ki ga Slovenci vplačamo za igre na srečo. Če denimo kupimo listek za loto, Loterija Slovenije 80 odstotkov vplačanega denarja odvede fundaciji FIHO, ta pa denar razdeli med invalidske in humanitarne organizacije.

V YHD so že leta kritični do tega, kako se deli loterijski denar. Niso edini, so le najglasnejši. Minuli teden je YHD opozoril, da je FIHO pri zadnjem, dodatnem razdeljevanju sredstev za leto 2005 kar 41 odstotkov sredstev namenil za najrazličnejše naložbe v osnovna sredstva in njihovo vzdrževanje. Čeprav v pravilniku o razdeljevanju sredstev piše, da se lahko za tovrstne naložbe nameni največ 25 odstotkov vseh sredstev. Določilu je sicer dodana beseda "praviloma". A razlika med 25 in 41 odstotki je velika. Kdo torej porablja tisti del FIHO-vih sredstev, ki je namenjen invalidskim organizacijam? Je poraba tega denarja namenska? Je racionalna?

Nastanek fundacije FIHO

Na Slovenskem smo prve invalidske organizacije dobili v 60. letih. Invalide so združile glede na njihovo diagnozo. Združenja so tako dobili slepi, gluhi, paraplegiki ... SZDL pa je določila, da se bodo te organizacije financirale z loterijskimi sredstvi. Do invalidnine iz državnega proračuna so bili po delavski in vojni zakonodaji upravičeni le delovni in vojni invalidi. Drugi so tako dobili loterijska sredstva, ki so se takrat delila brez razpisov, programov in finančnih načrtov ter brez kakšnih poročil. "Stare" ali velike invalidske organizacije so se zadnja leta združevale v Svetu invalidskih organizacij Slovenije (SIOS). Krmilo SIOS-a je že ob nastanku prevzel Boris Šuštaršič, dolgoletni predsednik Društva distrofikov Slovenije, in, mimogrede, tudi dvakratni državni svetnik, o katerem je Mladina razkrila, da je bil na svetniški položaj izvoljen na podlagi neresničnih podatkov, ki so jih republiški volilni komisiji poslale invalidske organizacije. Zadnja leta je zaradi nezadovoljstva z delovanjem "starih" invalidskih organizacij nastalo nekaj novih, manjših organizacij, ki invalidov večinoma ne ločujejo več po diagnozi. S tem pa se je povečalo tudi število prosilcev za loterijska sredstva.

Že pred leti je bilo nekaj poskusov, da bi naredili porabo sredstev za invalide bolj transparentno. Nekateri so rešitev videli v tem, da bi se začel loterijski denar stekati kar neposredno v proračun in da bi z njim razpolagala vlada. Predlog ni bil sprejet, loterijska sredstva so ostala ločena od proračuna, zaradi preglednejšega razdeljevanje sredstev pa je bila ustanovljena fundacija FIHO. A zapletlo se je že pri sestavi sveta fundacije. Nekateri so menili, da bi morali o tem odločati tisti, ki bi jih v FIHO imenoval parlament. Drugi so vztrajali, da morajo pri razdeljevanju denarja sodelovati tudi tisti, ki bodo denar nazadnje dobili. Bitko so dobili slednji. V svetu fundacije FIHO, ki potrjuje vse odločitve fundacije, sedijo dva predstavnika vlade, po en predstavnik Rdečega križa, Slovenskega Karitasa in Gorske reševalne službe, osem predstavnikov humanitarnih organizacij in 14 predstavnikov invalidskih organizacij. Te imajo v njem 14 od 27 članov. SIOS torej obvladuje svet fundacije FIHO. Invalidske organizacije pa so tolikšen vpliv v njej dobile tudi zato, ker je bilo v tistem času ustanovljenih pet novih invalidskih organizacij, ki so postale SIOS-ove zaveznice. Marsikdo pomembno vlogo pri tem pripisuje Šuštaršiču, ki sicer ni dobil mesta v svetu fundacije, se pa sej redno udeležuje in na njih veliko razpravlja.

Kritike

Kritike načina razdeljevanja denarja tudi po vpeljavi novega sistema niso pojenjale. Predvsem zato, ker je organizacijam, ki so dobile predstavnika v svetu fundacije FIHO, pripadla večina sredstev. Letos so denimo od 2,25 milijarde tolarjev dobile približno 90 odstotkov. Največ je dobila Zveza društev slepih in slabovidnih Slovenije, 298 milijonov, nato pa še 12 milijonov. Zveza društev gluhih in naglušnih Slovenije je dobila približno 285 milijonov, nato še 11,7 milijona. Zveza delovnih invalidov Slovenije je dobila 272 milijonov, nato še 7,2 milijona ... Nečlanice SIOS-a so na repu 21 invalidskih organizacij, ki so prejele sredstva.

Poleg tega so številne invalidske organizacije za svoje predstavnike v svetu fundacije FIHO imenovale kar svoje funkcionarje. Nekateri so dobili položaj tudi v komisiji za razdeljevanje sredstev, nekateri v nadzornem svetu. Denar so torej delili sami sebi in se hkrati nadzirali. Kolizijo interesov je pod drobnogled vzelo računsko sodišče. "FIHO je v odzivnem poročilu pojasnil, da bo spremenil tisti člen pravil, ki določa članstvo v nadzornem odboru - to je fundacija tudi storila, državni zbor pa je dal soglasje k spremembi," trdi Cveto Uršič z ministrstva za delo, družino in socialne zadeve.

Dobri poznavalci problematike sicer pravijo, da se sredstva za invalidske organizacije razdelijo, še preden se jih loti FIHO. O sredstvih naj bi odločali znotraj SIOS-a. Najpomembnejšo vlogo pri tem naj bi poleg Borisa Šuštaršiča imeli sekretarka Zveze slepih in slabovidnih Slovenije Nevenka Ahčan, sekretar Zveze gluhih in naglušnih Slovenije Aljoša Redžepovič in predsednik Zveze paraplegikov Slovenije Ivan Peršak. Sicer pa so sporna tudi merila, na podlagi katerih se denar deli. Merila namreč določajo, da morajo posamezni programi zagotavljati na primer: "večjo socialno varnost in vključenost v običajno življenje" ali pa "ohranjanje zdravja". Ne določajo pa, kaj konkretno naj bi to pomenilo.

Glede na to, da sta letos sredstva za program Ohranjanje zdravja dobili Zveza društev gluhih in naglušnih Slovenije (7,7 milijona tolarjev) in Zveza paraplegikov Slovenije (3,8 milijona tolarjev), smo predstavnike teh dveh zvez vprašali, kako izvajata program. Odgovorov do zaključka redakcije nismo dobili. Na nenavadna merila je v zadnjem času opozarjalo tudi društvo YHD. Letos so za projekt Neodvisno življenje hendikepiranih, v sklopu katerega lahko invalidi dobijo asistente za pomoč pri samostojnem življenju, od fundacije FIHO dobili devet, nato pa še 10 milijonov. Pravijo, da bi za financiranje več kot 70 asistentov potrebovali 50 milijonov. "Ob tem pa je Društvo študentov invalidov Slovenije pri dofinanciranju dobilo 19,3 milijona, čeprav ima le štiri ali pet asistentov," pravi predsednica društva YHD Elena Pečarič. Pravi tudi, da Društvo distrofikov Slovenije za podobne programe, v katerih sodeluje 40 uporabnikov, dobi 62 milijonov. Mimogrede, FIHO naj bi kmalu dobil novo članico, Eleno Pečarič, ki jo mora potrditi le še parlament, tako da ji bo po dolgih letih vztrajanja torej le uspelo priti v družbo velikih.

Očitki se nanašajo tudi na sredstva, ki jih FIHO deli mimo javnega razpisa. Letos je iz presežkov Društvu paraplegikov Slovenije izplačal 450 milijonov tolarjev. Za gradnjo počitniškega doma v Pacugu. Sekretarka fundacije FIHO Breda Vrečko pravi, da so sredstva dobili zato, ker so se jim odpovedale druge organizacije in ker sta nanje pritisnila vlada in parlament. Nekateri pa menijo, da gre za povsem zgrešeno investicijo, predvsem zato, ker naj bi imel dom ogromne obratovalne stroške. Koliko bo znašala celotna investicija? Kolikšni bodo stroški obratovanja? Zveza paraplegikov na naša vprašanja ni odgovorila. Tako nam tudi ni uspelo preveriti, ali so resnična namigovanja, da naj bi zveza sredstva za Pacug dobila zato, da bi podprla SIOS pri samopreoblikovanju v nacionalni svet invalidskih organizacij.

Čeprav FIHO-va sredstva niso proračunska, se jih je lani lotilo računsko sodišče. Ugotovilo je, da je FIHO sredstva dodeljeval društvom, ne da bi prej dovolj podrobno proučil stroške njihovega delovanja in potrebe upravičencev teh sredstev. In da so merila za razdeljevanje denarja "opisna in premalo konkretno opredeljena", da ne omogočajo "objektivnega ocenjevanja programov" in zato tudi ne "enakega dostopa do sredstev pomoči fundacije". FIHO je pravila potem sicer spremenil, a mnogi menijo, da nova niso kaj prida natančnejša od prejšnjih. Računsko sodišče je fundaciji FIHO še naložilo, naj razdeljevanje sredstev iz razmerja 25 : 75 spremeni v razmerje 35 : 65, tako da bi humanitarne organizacije dobile 10 odstotkov več denarja.

Nekateri menijo, da bo financiranje invalidskih organizacij uredil novi zakon o Loteriji Slovenje, ki ga vlada menda že pripravlja in ki naj bi invalidskim funkcionarjem po nekaterih podatkih prepovedal udeležbo v svetu fundacije FIHO. Drugi menijo, da to ne bo rešilo ničesar. Zato je slišati predloge, da bi morala skrb za invalide prevzeti država, ta pa ne bi financirala invalidskih organizacij, ki zdaj odločajo o tem, za kaj in predvsem za koga se bo porabil denar, temveč posamezne invalide, ki bi sami odločali, kako bodo porabili pomoč.