Gregor Cerar

 |  Mladina 28  |  Politika

Polom programske direktive

Evropski poslanci so se maščevali evropski komisiji, ki jih je v preteklosti skušala izigrati

Evropski poslanci so z rekordnimi 645 glasovi za, 14 proti in 18 vzdržanimi podprli predlog za zavrnitev ene najspornejših direktiv v zgodovini EU, direktive o računalniško izvedenih izumih, kot so jo uradno poimenovali evropski komisarji. Za nasprotnike direktive ni bila nič drugega kot legalizacija patentov za računalniško programsko opremo. Evropski poslanci so svojo odločitev za zavrnitev direktive večinoma zagovarjali s tem, da je bolje nič kot slaba direktiva, hkrati pa je šlo za nekakšno maščevanje evropskih poslancev, saj so jih evropski komisarji hoteli dobesedno izigrati. Volje evropskih poslancev niso hoteli upoštevati, spraševali so se celo o smislu obstoja evropskega parlamenta.

 

Zakup člankov

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?

Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal ali Google Pay

Tedenski zakup ogleda člankov
Za ta nakup se je potrebno .

4,5 €

Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine.

Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 16,20 EUR dalje:

Gregor Cerar

 |  Mladina 28  |  Politika

Evropski poslanci so z rekordnimi 645 glasovi za, 14 proti in 18 vzdržanimi podprli predlog za zavrnitev ene najspornejših direktiv v zgodovini EU, direktive o računalniško izvedenih izumih, kot so jo uradno poimenovali evropski komisarji. Za nasprotnike direktive ni bila nič drugega kot legalizacija patentov za računalniško programsko opremo. Evropski poslanci so svojo odločitev za zavrnitev direktive večinoma zagovarjali s tem, da je bolje nič kot slaba direktiva, hkrati pa je šlo za nekakšno maščevanje evropskih poslancev, saj so jih evropski komisarji hoteli dobesedno izigrati. Volje evropskih poslancev niso hoteli upoštevati, spraševali so se celo o smislu obstoja evropskega parlamenta.

Sprejemanje direktive o programskih patentih v EU ima dolgo in burno zgodovino. Najprej je direktivo, takšno, kot si jo je zamislila Evropska komisija, zavrnil že evropski parlament v prejšnji sestavi, torej še pred sprejetjem novih članic. Evropski parlamentarci so zahtevali številne spremembe in evropskim komisarjem natresli kup dopolnil, ki naj bi jih dodali direktivi. Toda razočarani evropski komisarji so se odločili za zvito potezo. Iz predloga direktive so izbrisali vse predloge parlamentarcev in prvotni predlog poslali v sprejetje Evropskemu svetu, kjer sedijo predstavniki vlad držav članic. Voljo evropskih parlamentarcev so popolnoma prezrli, češ odločamo lahko tudi brez vas. Začelo se je lobiranje v vladah, naj zavrnejo ali podprejo direktivo.

Nekatere vlade so bile od vsega začetka proti, predvsem zaradi pritiskov domačih poslancev, saj so o direktivi razpravljali tudi v nekaterih državnih parlamentih. Nemški parlamentarci so od svoje vlade recimo zahtevali, naj jasno nasprotuje sprejetju patentiranja računalniških programov. Poljaki so dvakrat preprečili sprejetje, ker naj bi bil nejasen vpliv sprejetja evropske direktive na manjša in srednje velika podjetja, ki se ukvarjajo z informacijsko tehnologijo. V Sloveniji kakšne burne razprave ni bilo. V državnem zboru je le poslanec LDS in nekdanji minister za informacijsko družbo Pavle Gantar postavil poslansko vprašanje o slovenskem mnenju o direktivi. Minister za gospodarstvo Andrej Vizjak je tedaj pojasnil: "Ministrstvo za gospodarstvo podpira sprejetje direktive, kot jo je pripravila Evropska komisija. Tako pripravljeno besedilo direktive namreč usklajuje pravne podlage za patentiranje računalniško izvedenih izumov, saj jasno določa, kaj sodi med izume in kaj ne. Tako pripravljena vsebina direktive temelji na praksi, ki so jo za interpretacijo tovrstnih izumov razvila sodišča evropskih držav in še zlasti evropski patentni urad."

Evropska komisija je kljub nasprotovanju vztrajala pri svoji prvotni različici. Vztrajnost se ji je izplačala, saj je 7. marca letos ministrski svet potrdil sporno direktivo. Večina držav je menila, da je evropska zakonodaja o programsko izvedenih izumih nujna in da je pač treba sprejeti neko direktivo, kakršnakoli že je. Sprejeta direktiva je šla v drugo branje spet v evropski parlament in parlamentarni komite za pravne zadeve EU jo je podprl. Sovražniki predlagane direktive so v tem videli nekakšno zaroto, saj naj bi bil kolege k temu nagovoril član komiteja Klaus-Heiner Lehne, nemški krščanski demokrat in pravni strokovnjak, čigar pravna pisarna naj bi se bila ukvarjala s patentnim pravom. Ker je spoštovan in dober pravnik, naj bi mu bila večina verjela. Toda ko je zadeva še enkrat prišla pred evropske poslance, so bile vložene nove zahteve po dopolnilih in popustili so tudi zagovorniki predlagane direktive. Poslanci so jo skoraj soglasno zavrnili. Evropska komisija je sporočila, da se bo omenjeni direktivi odrekla, poslanci pa so že zahtevali, naj napiše novo.

Enotni slovenski poslanci

Slovenski poslanci so bili pri sprejemanju direktive dokaj enotni. Le dr. Romana Jordan Cizelj iz SDS se je glasovanja vzdržala. Prav evroposlanci iz SDS so bili najbolj naklonjeni sprejetju direktive o programskih patentih. Jordan Cizljeva se je prijavila celo med govornike na razpravi in poudarila, da direktivo podpira. Svoje mnenje je utemeljila s tem, da mora "Evropa izkoristiti konkurenčno prednost pred drugimi deli sveta in razvoj graditi na znanju, raziskavah in prenosu tega v uporabo" in da mora biti zato intelektualna lastnina zaščitena ... Hkrati je poudarila potrebo po dodatni jasni definiciji nekaterih osnovnih pojmov, po jasnem zapisu, da direktiva ne omogoča patentiranja programov, in po stalnem spremljanju vpliva direktive na poslovanje malih in srednje velikih podjetij v EU. Sicer so bili to glavni argumenti nasprotnikov direktive. Naslednji dan se je pri glasovanju vzdržala. Sprejetju direktive je nasprotoval tudi njen strankarski kolega dr. Miha Brejc, toda zato, ker ni bilo nobenih možnosti, da bi bila direktiva v predlagani obliki sprejeta in tudi mnenje odbora za pravne zadeve ne bi dobilo večinske podpore. Če ne bi zavrnili skupnega stališča Evropskega sveta, bi glasovali o dopolnilih, pri čemer bi se lahko zgodilo, da bi bila izglasovana dopolnila, ki ne bi koristila nikomur. Brejc je nazadnje menil, da sta med slabimi rešitvami še najboljši zavrnitev skupnega stališča Evropskega sveta in zahteva, da Evropska komisija pripravi novo direktivo.

Kot kaže, je bil Brejc navdušen nad predlogom Evropske komisije, poslanca NSi pa sta bila bolj skeptična. "Skupno direktivo o računalniških patentih nujno potrebujemo, vendar sem glasovala za umik predlagane direktive. Menim namreč, da predlog ni bil dovolj dobro pripravljen, prav tako je bil slabo predstavljen javnosti, zato je prihajalo tudi do napačnih in nasprotujočih si razlag. Sprejetje sedanjega predloga bi povzročilo veliko odpora pri državljanih, to pa ni v duhu povezovanja in krepitve vloge EU. Z dopolnili bi se sicer nekatere stvari izboljšale, vendar bi lahko nastala še večja zmeda," pravi Ljudmila Novak. Lojze Peterle pa je glasoval proti, "ker je bil to najboljši izhod v položaju, v katerem obstaja velika politična razdeljenost, hkrati pa je bil popolnoma nepredvidljiv izid glasovanja o več kot 170 dopolnilih, ki se v bistvenih zadevah med seboj niso dopolnjevala."

Poslanci LDS so prav tako nasprotovali sprejetju direktive. Sicer pa so bili prav evropski liberalci tisti, ki so vložili številna dopolnila, ki so jasno definirala, da ne gre za patentiranje programske opreme, saj je ustrezno varstvo za računalniške programe že zagotovljeno z evropsko direktivo o avtorskih pravicah (copyright). Evropsko komisijo so opozorili, da direktiva o računalniško izvedenih izumih ni ustrezna rešitev, in jo pozvali, naj se ureditve evropskega patentnega prava ne loteva površno in sektorsko (torej ne le za računalniško izvedene izume), temveč naj bo rešitev uvedba enotnega skupnostnega patenta, ki bo omogočil tudi demokratičen nadzor evropskega parlamenta nad evropskim patentnim uradom in s tem poenotenje prakse.

Edini slovenski evropski socialist, šef SD Borut Pahor, se je za glasovanje proti odločil po številnih opozorilih predstavnikov majhnih in srednje velikih podjetij iz Slovenije. Mnenje Komisije in Sveta, da je treba to vprašanje pravno urediti, podpira, vendar pravi, da tudi v prihodnje ne bo podprl poročila, ki bi tako usodno in dolgoročno onemogočilo majhna in srednje velika podjetja. ”Navsezadnje sta tudi Bill Gates in Paul Allen začela računalniško revolucijo in bistveno spremenila življenjski slog človeštva v majhni garaži v silicijevi dolini.”

Prihodnost programskih patentov

Spopada med zagovorniki in nasprotniki programskih patentov ne bo kar tako konec. Glavni zagovorniki so elektronski koncerni, kot so Electrolux, Nokia, Ericsson ..., ki trdijo, da zaradi nezmožnosti patentiranja svojih z računalniškimi programi podprtih tehničnih izboljšav in izumov, kot so merilniki vlage v pralnih strojih, mobilni telefoni, medicinska elektronika ali računalniško podprti zavorni sistemi ABS, izgubljajo bitko z daljnovzhodno in ameriško konkurenco. Nova enotna direktiva o računalniško izvedenih izumih naj bi uredila enotno evropsko zakonodajo na tem področju, saj je zdaj ta patentna zakonodaja v različnih državah različna. V nekaterih državah EU je patentiranje računalniških programov povsem enostavno, drugod ne. Zagovorniki sporne direktive pa so evropske poslance opozorili, da bodo z morebitno zavrnitvijo bistveno zavrli lizbonsko strategijo, po kateri naj bi gospodarstvo EU postalo najkonkurenčnejše na svetu.

Nasprotniki direktive so v pomenljivem imenu "računalniško izvedeni izumi" videli zgolj krinko za legalizacijo patentiranja programske opreme, kot jo poznajo v ZDA ali na Japonskem. Najglasnejša je bila mednarodna nevladna organizacija The Foundation for a Free Information Infrastructure (FFII), ki je s pravnimi nasveti zalagala številne evropske poslance. Njeni člani so pripravili tudi demonstracije v evropskih mestih, kjer so predstavništva EU. Hkrati so navajali številne primere ameriških in japonskih banalnih patentov.

Najbolj razvpit je primer največje svetovne prodajalne Amazon.com, ki je spletno nakupovanje patentirala z enim klikom. V zadnjem času razburja tudi primer Blackberryja (odjemalec elektronske pošte, ki deluje podobno kot mobilni telefon). Majhno podjetje, ki je na trg poslalo svetovno uspešnico, zdaj toži neka ameriška odvetniška pisarna, ki sama nikoli ni nič napravila, ima pa veliko patentov za brezžično tehnologijo. Sodišče je odločilo, da se mora malo podjetje, če ima patent kdo drug, umakniti s trga. Enak primer je iz Japonske. Podjetje Ichitaro že več let izdeluje program za urejanje besedila, podoben Microsoftovemu Wordu. Ker je bil na japonskem trgu pred Wordom, ga uporablja več kot polovica Japoncev. Nedavno pa ga je tožil elektronski gigant Matsushita (njegova najbolj znana znamka je Panasonic), ki ima na Japonskem registriranih ogromno patentov. Med drugim tudi za vprašaj, na katerega kliknete, če pri uporabi računalniškega programa potrebujete pomoč. Japonsko sodišče je zaradi tega odločilo, da se mora Ichitaro umakniti s trga. Nekateri sicer namigujejo, da za vsem skupaj stoji Microsoft, ki mu je šlo na živce, da mu majhen konkurent pobira velik tržni delež.

V Sloveniji so se pravi nasprotniki evropske direktive pojavili šele nedavno, zbrani v pobudi www.patenti.si. Ustanovili so jo Lugos, Kiss, Kiberpipa, Mreža multimedijskih portalov Slovenije in Koda.si, sekcija slovenskih proizvajalcev programske opreme pri Združenju za informatiko in telekomunikacije (ZIT) Gospodarske zbornice Slovenije. Koda.si je bila nekakšen disident znotraj ZIT-a, saj je ta pod vodstvom Rudija Brica iz Hermesa Softlaba v glavnem podpiral sprejetje direktive in posredno vplival na mnenje ministrstva za gospodarstvo. Patenti.si so s svojimi mnenji in argumenti skušali vplivati na slovenske evropske poslance (najbolj naj bi jim bila prisluhnila Mojca Drčar Murko), izpeljali pa so tudi e-referendum med člani ZIT-a in ugotovili, da je večina na njihovi strani. "Smo za direktivo, vendar ne v takšni obliki. Ob koncu razprav o direktivi je bilo vloženih 21 dopolnil, ki so določala, da programska oprema ni polje tehnike. To je stvar informacijske teorije. Vsega, kar izumiš na področju programske opreme, ne moreš zaščiti s patentom. Tako ali tako je že zaščiteno s copyrightom, in če ti ga kdo ukrade, ga lahko tožiš. Pri programiranju se pogosto zgodi, da več programerjev sočasno napiše programe, ki delajo iste stvari. To pa zato, ker imajo njihove stranke enake zahteve. Če hoče recimo brskati po dokumentih, bo vsak napisal svoj sistem iskanja po dokumentih," pravi Jure Koren, predstavnik pobude patenti.si. "Patenti v EU so tudi izjemno draga zadeva. V Evropi te en sam patent stane 300.000 evrov, saj ga je med drugim treba prevesti v vse evropske jezike. Ali je patent veljaven, odloča šele sodišče." Majhna in srednje velika podjetja pa nimajo denarja ne za patentiranje ne za pravne spopade. "Vsak, ki napiše svoj program, ima tako ali tako avtorske pravice in lahko program prodaja ali pa ga deli zastonj. Oracle, IBM in tudi nekatera velika ameriška programska podjetja so nasprotovala sprejetju direktive v Evropi. Razvijalci v podjetjih pravijo, da je absurdna, ker bo moral odvetnik pregledati programsko kodo, za to pa bo moral biti usposobljen. To bo zadevo tudi močno podražilo," pravi Koren. Med drugim poudarja, da je ravno patentiranje računalniških programov izbrisalo majhna in srednje velika IT-podjetja v ZDA. Na trgu so obstali le še veliki igralci. ZDA pa naj bi zaradi tega skušale reformirati patentiranje, toda tistega, kar je podeljeno, ne moreš več vzeti. V Evropi pa je skoraj 12 milijonov majhnih in srednje velikih IT-podjetij, ki obvladujejo več kot polovico evropskega trga. Večina teh podjetij je nasprotovala sprejetju patentne direktive, ker so se pač zbala za svoj obstoj.

Urad za varstvo intelektualne lastnine in gospodarsko ministrstvo sta razočarana nad zavrnitvijo direktive, ki sta jo podpirala: "Zavrnitev bo imela po našem mnenju kar nekaj negativnih posledic, področje patentnega prava v EU bo ostalo v tem delu neurejeno; v državah članicah se bo nadaljevala različna praksa podeljevanja patentov, predvsem pri mejnih primerih, ko je vprašanje, ali gre za avtorsko pravico ali patent, in evropska sodišča bodo v primerih tožb razsojala po različnih kriterijih."