Haiderjevi bombončki

Slovenijo je minuli četrtek spet obiskal koroški deželni glavar Jorg Haider, tokrat kot velik človekoljub. V ponedeljek in torek je Haider vodil koroško delegacijo na Kosovu, kjer je deželna vlada pomagala postaviti 19 hiš v Uroševcu in šolo v Suvi Reki, v četrtek pa je prišlo na dnevni red potresno območje okoli Kobarida in Bovca. Avstrijski Kleine Zeitung (KZ) se je dva tedna pred obiskom ironično spraševal, kdaj bo napočil dan, ko bo Haiderja končno uradno sprejel tudi predsednik slovenske vlade v Ljubljani. "Dosedaj je deželni šef na to čakal zaman, 14. julija pa bo tako daleč." Srečanje Haider-Podobnik je bilo očitno prvotno načrtovano v Ljubljani. KZ tudi navaja, da je do srečanja z Janezom Podobnikom prišlo "na iniciativo Haiderja", ter da se je šušljalo o možnosti, da brez vladnega sprejema Haider ne bi izročil zajetnega čeka za 200 tisoč evrov. Janezu Podobniku pa so prerokovali, da bo deležen kritik, karkoli stori. Ali sprejme Haiderja ali pa zavrne njegovo 200.000 evrov vredno darilce.

Popotresna pomoč Posočju sicer ni ekskluzivno Haiderjeva domislica, saj so ob Korošcih Posočju finančno pomagale še avstrijska Štajerska, Furlanija - Julijska Krajina in Južna Tirolska. Prednost pri velikodušnih donacijah so imele družine z nižjimi prihodki in šolajočimi se otroki, ministrstvo pa je za Haiderjevo izbralo družino Dušana Čopija, ki je dejal: "Saj človek sprva ima pomislek, kdo mu bo to izročil, ampak kdo bi zavrnil hišo?"

Haider se je pripeljal v Čezsočo, kjer je družini Čopi izročil ček za 200 tisoč evrov za gradnjo nove hiše ob stari, ki jo čaka samo še rušenje. Podobniku pa je za darilo podaril kristalno vazo z napisom Koroška. Haider in Podobnik sta se po polurnem protokolu in poziranju s spremstvom odpravila še na prijetno druženje ob kosilu. Takoj po prihodu v bovško gostilno sta izginila v sobo, kjer sta imela še krajši pogovor. Dobrih deset minut za tem, ko sta se spet prikazala, je Janez pozabil vsa pravila bontona ter kot slab gostitelj zapustil glavarja s Čopijevimi in odbrzel nazaj v Ljubljano.

Medtem ko dela red po svoji meri na Koroškem, se Haider skuša prek meje očitno prikazati v luči dobrodušnega soseda: "Vse je blizu, v soseščini. Koroška želi pomagati, in ni edina. Sosedje morajo držati skupaj." Vprašanju o vsebini pogovorov s Podobnikom se je izognil tako, da je pohvalil slovensko vladno stran, "tako prejšnjo kot sedanjo", s katero ima "dobro tradicijo reševanja bilateralnih odnosov". Haider je še poudarjal sodelovanje s Slovenijo v okoljevarstvenih in turističnih projektih in je eden podpornikov ideje o "Golf regiji Treh dežel", torej športu, v katerem je najboljši sedanji predsednik slovenske vlade. Mamljiva priložnost za srečanje? Onstran Karavank je Haider tudi precej manj pogumen pri besedah o manjšinah, saj je tokrat izustil zelo obrabljeno frazo: "Integracija zelo prodira in za manjšine je nekaj treba storiti. Nevarnost, da zatoneta lasten jezik in kultura, je zelo velika."

Slovenski oblastniki, ki se v zadnjem času radi trkajo po prsih kot neomajni borci za slovenstvo, pa ponovno dokazujejo, da je njihov boj za ohranitev precej introvertiran. Svojim političnim nasprotnikom neprestano očitajo, da skušajo očrniti vse, kar je slovenskega, njihovi mladci delijo slovenske zastave, pesniki pišejo ode o slovenstvu ... Toda ko Italija in Avstrija očitno mečeta polena pod noge slovenskim manjšincem, je trenutna slovenska politika zelo mlačna. Fojbe so bile italijanski notranji problem, zunanji minister Dimitrij Rupel pa se je čudil, čemu takšen medijski vihar po Sloveniji. Ob Haiderjevem nasprotovanju zaradi dvojezičnih tabel ali ob zapiranju dvojezičnih šol po Koroškem je odziv enako intenziven. Koalicijski poslanec Desusa Franc Žnidaršič je sredi maja parlamentarnemu odboru za zunanjo politiko predlagal, da bi Haiderju prepovedali vstop v Slovenijo, dokler se ne poboljša v odnosu do manjšine. Vendar je predsednik odbora Jožef Jerovšek (SDS) Žnidaršiča pomiril, da je to nemogoče in: "Z legitimnimi predstavniki je treba v korektnih mejah sodelovati." Zunanji minister Dimitrij Rupel je tedaj dejal, da ne nasprotuje nekoliko ostrejšemu odnosu Haiderja, takšni ukrepi pa sicer niso najboljši. Rupel je kot dokaz ob tem spomnil na sankcije, ki jih je proti Avstriji uvedla EU ob nastopu črno-modre koalicije, in dodal, da so se vse dosedanje sankcije izkazale za neučinkovite.

Kaj si misli o obisku Haiderja, smo povprašali tudi Žnidaršiča. Slednji sploh ni vedel, da je koroški deželni glavar v Sloveniji, sicer pa gre po njegovem za človeka, ki se nenehno spreneveda in se z njim ni moč karkoli dogovarjati. Bolj zgovorni so bili v službi za stike z javnostmi Janeza Podobnika. Sporočili so nam: "Minister Podobnik je odločen zagovornik korektne manjšinske politike in Slovenija z zaskrbljenostjo spremlja neizvajanje nekaterih določil avstrijske državne pogodbe na Koroškem. Namen obiska koroškega deželnega glavarja dr. Jorga Haiderja 14. julija v Sloveniji je izkazati solidarnost prebivalcev sosednje Koroške ob naravni nesreči v Posočju. Lani po potresu je namreč Koroška sporočila, da bo z lastnimi zmogljivostmi zgradila hišo za eno od najbolj oškodovanih družin, o čemer je bila ta seveda obveščena. Kljub temu da je imela Koroška z izgradnjo hiše težave, pa dane obljube ni pojedla. Rezultat tega je omenjeni obisk deželnega glavarja, ki je želel ček osebno izročiti ministru, pristojnemu za popotresno obnovo." Ker pa tema obiska ne razdvaja, temveč ju celo povezuje, je minister Podobnik pred srečanjem napovedoval, da bo izkoristil vzdušje dogodka in deželnega glavarja sosednje Koroške opozoril, da Slovenija pričakuje več pozitivnega pristopa tudi na drugih področjih. "Načelno in z daljave se je razmeroma lahko opredeljevati in polarizirati, vprašanja (tudi najbolj neprijetna) pa se rešujejo le z dialogom in ne z izključevanjem. Zato tudi v kontekstu manjšinske politike vidimo srečanje kot možnost za korak k zbliževanju in ne k nadaljnjemu razhajanju."