Ljubljana proti Sarajevu

Islamska skupnost v Sloveniji je soočena s svojo morda najglobljo krizo in spopadom dveh povsem različnih pogledov. Na eni strani je dosedanji mufti Osman Đogić, ki se zavzema za samostojnost islamske skupnosti v Sloveniji in je bil s sklepom bosanskega reis-ul-uleme Mustafa Cerića prav zato tudi že razrešen s svojega položaja. Na drugi strani je mariborski imam Ibrahim Malanović, ki ga je sabor islamske skupnosti v Sloveniji razrešil z njegovega položaja v mešihatu, nato pa je bil z odločitvijo sabora islamske skupnosti v Sarajevu imenovan za "koordinatorja" skupnosti, do imenovanja novega muftija. Tako sta kandidata za slovenskega muftija neodvisni Đogić in Malanović, ki ga podpira islamski vrh iz Sarajeva.

Spopad se je nenadoma preselil na sodni parket - mariborski imam Ibrahim Malanović je na podlagi dokumentov, ki jih je prinesel iz Sarajeva in nato predložil okrajnemu sodišču v Ljubljani, zahteval in po sodni poti tudi dobil pravico, da mu dosedanje vodstvo mešihata dovoli vstop v prostore islamske skupnosti v Ljubljani. Dosedanji mufti Osman Đogić je sklep ljubljanske sodnice takoj izvršil in Ibrahimu Malanoviću poslal ključe prostorov. Vendar je bila ključavnica kljub temu nemudoma zamenjana, tako da sedaj Đogić nima vstopa v pisarno, v kateri so ostale tudi njegove osebne stvari.

Nerodno pri tej zadevi je predvsem to, da v sodni odločbi nikjer ne piše, da ima Ibrahim Malanović ekskluzivno pravico do uporabe prostorov mešihata v Ljubljani, pač pa da ima zgolj pravico do "nemotenega vstopa v navedene prostore". Ibrahimu Malanoviću je pri njegovem naskoku na prostore mešihata pomagala odvetniška pisarna Senica. Ker pa so bile z zamenjavo ključavnice kršene pravice Osmana Đogića, ki trdi, da je postavitev Ibrahima Malanovića za začasnega "koordinatorja" islamske skupnosti v Sloveniji nezakonita, je te dni tudi Osman Đogić, ob pravni pomoči odvetniške pisarne Čeferin in zaradi motenja posesti, vložil ugovor na odločbo okrajnega sodišča in nasprotno tožbo zoper Ibrahima Malanovića. "Islamska skupnost v Sloveniji je trenutno kot avtobus brez voznika," meni Osman Đogić. "Odločbo, ki sem jo na začetku maja prejel iz Sarajeva, sem doživel kot Katil Ferman, depešo, ki obtoženega obsoja na smrt." Sporno se mu zdi predvsem to, da je Ibrahim Malanović postavljen za nekakšnega 'koordinatorja' skupnosti, saj takšen termin oziroma funkcija ne obstajata ne v aktih islamske skupnosti v Sloveniji niti v aktih islamske skupnosti BiH. "Že to kaže, da tisti, ki so me razrešili, ne spoštujejo zakonodaje. Zato ves postopek imenovanja 'nadomestnega mufija' ni izveden v skladu s pravili. Logično bi bilo, da sabor islamske skupnosti Slovenije Ibrahima Malanovića predlaga na neki položaj, ki bi ga potem potrdil še sabor v Sarajevu. Vendar to ni bilo tako. V mojem primeru se je izšlo tako, kakor da o moji razrešitvi v skrajni instanci odloča sabor islamske skupnosti BiH, pri imenovanju Ibrahima Malanovića pa je bilo prav obratno, kakor da je bila končna 'potrditev' oziroma odločitev prepuščena saboru islamske skupnosti v Sloveniji. To imenovanje nima pravne teže," ocenjuje Osman Đogić.

Oktroirani mufti

Odgovorov mariborskega imama Ibrahima Malanovića na vprašanja v zvezi z njegovim imenovanjem in sporno zamenjavo ključavnice na prostorih mešihata v Ljubljani žal ni bilo mogoče dobiti. Po izjavah njegovih sodelavcev naj bi bil hkrati v tujini, na dopustu na morju oziroma doma v Mariboru, kjer je zelo zaposlen z gradnjo hiše v Miklavžu.

V njegovem imenu nam je na vprašanja po pooblastilu "koordinatorja vseh poslov islamske skupnosti v Sloveniji" odgovoril tajnik skupnosti Nevzet Porić. "Stališče islamske skupnosti v Republiki Sloveniji glede gospoda Osmana Đogića je znano. Od 3. maja 2005 g. Đogić ni več slovenski mufti in ne opravlja nobene funkcije v islamski skupnosti Slovenije. Takšno stališče je zavzel najprej sabor islamske skupnosti v BiH 3. maja 2005 na predlog sabora islamske skupnosti v Republiki Sloveniji od 19. marca 2005, potem vsi predsedniki odborov islamske skupnosti v RS in imami."

Kje je potemtakem po mnenju Ibrahima Malanovića bistvo problema? "Gospod Đogić noče sprejeti odločb višjih organov, tistih organov, ki so ga imenovali na mesto slovenskega muftija. Upamo, da se bo gospod Đogić sprijaznil z realnostjo in si poiskal drugo službo ter islamsko skupnost pustil na miru in ji omogočil nemoteno delovanje," pojasnjuje tajnik Nevzet Porić.

Nasvet Đogiću, da naj si "poišče drugo delo" ni iz trte zvit, saj je bitka za denar, ki se skriva tudi v ozadju spora v islamski skupnosti v Sloveniji, zelo nazorna. Najpomembnejše je seveda vprašanje, kdo bo nadzoroval donacije za postavitev islamskega centra v Ljubljani - okoli 10 milijonov evrov, ki jih sedaj, ko je Đogić dobil "zeleno luč" za gradnjo džamije, želijo imeti pod nadzorom verski voditelji v Sarajevu. S tem pa je povezana tudi izbira izvajalcev del in zaposlitev duhovnikov. Po besedah dosedanjega muftija Đogića islamska skupnost v Sloveniji iz Bosne doslej ni dobivala finančne pomoči, čeprav si v Sarajevu pridržujejo pravico do zadnje besede o življenjskih vprašanjih slovenskih muslimanov.

Vendar pa so po oceni Osmana Đogića bolj kot denar pomembne resnično prelomne statusne odločitve. Dosedanji mufti Đogić se sicer zaveda, da je bil tudi sam imenovan na ta položaj v Sloveniji z odločitvijo sabora islamske skupnosti v BiH, vendar sočasno meni, da so se v procesu dozorevanja islamske skupnosti razmere tako spremenile, da si mora tukajšnja skupnost izboriti svojo samostojnost. Verniki slovenske islamske skupnosti bi po njegovem mnenju morali imeti pravico do izbire svojega vodje, tako kot v drugih nekdanjih jugoslovanskih republikah. "Slovenija je samostojna država in zato je treba odločitev o muftiju prepustiti lokalnim organom, ki bi jih morda v Sarajevu zgolj formalno potrdili. Tu ni mogoče uveljaviti načela absolutne oblasti reis-ul-uleme, tako kot to velja v BiH. Absolutna administrativna samostojnost islamske skupnosti v Sloveniji je potrebna in nujna. Ta pritisk iz Sarajeva je zato napačen, ker krši neki naraven, demokratičen princip, da si ljudje sami izbirajo svoje voditelje, tudi verske," trdi Osman Đogić. Toda ali to ne bi prekinilo vezi muslimanov z Bosno kot duhovnim središčem večine muslimanov v Sloveniji? "Muslimani, ki prihajajo z območja bivše Jugoslavije, bi v tem smislu morali ostati v okviru islama, ki se izpoveduje na Balkanu. Reis-ul-ulemo zato sprejemamo kot versko avtoriteto. Sporno pa je, da ima reis-ul-ulema svoje prste tudi v administrativnih rečeh in da posega v institucije in delo islamske skupnosti v Sloveniji brez resničnega poznavanja položaja in naših potreb. Stvari je treba obrniti tako, kot se to počne v Evropi, kjer imajo posamezne skupnosti svobodo in samostojnost, da same odločajo o svoji usodi," je prepričan Osman Đogić. Islamske skupnosti v državah po svetu namreč na demokratičen način same izbirajo svoje verske poglavarje, zato je sedanji položaj, ko muftija v Sloveniji postavljajo iz Sarajeva, v nasprotju tudi s prakso v evropskih državah.