Neustavni zakon

V petek so z ustavnega sodišča sporočili, da so člani našega najvišjega sodnega organa temeljito proučili zdaj že dodobra razvpito novelo zakona o javnih uslužbencih. Ustavni sodniki so ob tem ugotovili, da so nekateri deli novele v neskladju z ustavo. Poslancem so zato naložili, naj sporna določila zakona, ki ga je Janševa vlada zmagoslavno sprejela kmalu po prihodu na oblast in s katerim si je močno razširila pooblastila za razreševanje najvišjih vladnih uradnikov, spremenijo najpozneje v šestih mesecih.

Ob nastopu nove vladne ekipe je bilo pričakovati, da bo prišlo do številnih kadrovskih zamenjav. Zlasti v sestavah nadzornih svetov podjetij, v katerih ima država lastniške deleže, pa tudi na najvišjih položajih v državni upravi. A najvišjih uradnikov, direktorjev t. i. organov v sestavi ministrstev, ki niso politični funkcionarji, vlada ni mogla kar tako menjati. Omejevale so jo zapletene procedure, nekatera imenovanja na položaje s petletnim mandatom pa je v mesecih pred volitvami že opravila Ropova vlada. Tako nova koalicija po takrat veljavni zakonodaji ni mogla odstaviti, denimo, direktorja policije. Janševa vlada je to oviro hitro premagala z inovativno rešitvijo. Zakon o javnih uslužbencih je februarja spremenila tako, da si je podelila pooblastila, ki so ji omogočila predčasno razreševanje najvišjih vladnih uradnikov, in sicer v celotnem času njihovega petletnega mandata. Vlada si je torej dodelila pooblastila, da lahko visoke uradnike kadarkoli zamenja zgolj zato, ker niso po njenem okusu. Čeprav so bili na položaj imenovani kot strokoven in kot nepolitični kader.

Kot prva žrtev novega zakona je padel vladi nevšečni generalni direktor policije dr. Darko Anželj, odmevna je bila tudi razrešitev direktorja Arhiva RS Dragana Matića. Vseh menjav v državni upravi je bilo sicer veliko več. Koliko javnih uslužbencev je bilo v času Janševe vlade odpuščenih in prerazporejenih? Z ministrstva za javno upravo so nam posredovali podatek, da je prišlo samo na ministrstvih do približno 65 prerazporeditev oz. zamenjav, večinoma zaradi prerazporejanja delovnih mest, časovnega poteka zaposlitve ali zaradi pobud samih delavcev. Podatki sicer niso popolni tudi zato, ker ne zajemajo vseh javnih uslužbencev, ki so delovno mesto zapustili na lastno pobudo.

Vlada je bila zaradi spremembe zakona o javnih uslužbencih deležna številnih očitkov o političnih menjavah. Zdaj so kritikom pritrdili ustavni sodniki, ki so se analize zakona lotili na pobudo poslancev LDS in SD. Ustavno sodišče je ugotovilo, da je 1. člen novele, ki vladi omogoča predčasne menjave javnih uslužbencev brez krivdnih razlogov, ves čas njihovega petletnega mandata v neskladju z ustavo. Vlada je s tem členom nadomestila člen, ki je določal, da so tovrstne menjave možne le v prvih treh mesecih, ko služba dobi novega funkcionarja, pristojnega za imenovanje. "Taka negotovost glede položaja lahko uradniku onemogoča normalno strokovno delovanje in s tem lahko krni njegovo samostojnost ter ga prekomerno podreja politiki," so zapisali sodniki. Neustaven je tudi tisti del istega člena, ki omenja, da določilo velja za generalne sekretarje v ministrstvih in predstojnike organov v sestavi ministrstev. Ustavni sodniki so obenem razveljavili tudi 3. člen novele, ki je določila, da takšna pravila veljajo za uradnike, ki so na položajih v času sprejetja novele. Z njim je namreč vlada jasno pokazala, zakaj je novelo sploh pripravila.

Na odločbo ustavnega sodišča sta se takoj odzvali LDS in SD. Njuni predstavniki niso mogli skrivati zadovoljstva nad tem, da jim je ustavno sodišče pritrdilo. Predsednik LDS Anton Rop je dejal, da odločba "dokazuje arogantnost in samopašnost vlade", ki je kljub opozorilom opozicije in poskusom, da z amandmaji popravi zakon, vztrajala pri svojih rešitvah. "Slednje pa pomenijo politizacijo javne uprave in deprofesionalizacijo na njenih številnih področjih," je ocenil Rop. Vodja poslanske skupine SD Miran Potrč pa je povedal, da je eno temeljnih sporočil odločbe, da je nujno zagovarjati strokovnost in neodvisnost javne uprave, ki pa je bila v tem primeru "grobo prekršena". "Ustavno sodišče je tudi nesporno in jasno povedalo, da ni mogoče v nedogled brez kriterijev, brez resnih utemeljitev širiti kroga najvišjih upravnih delavcev, ki so lahko razrešeni brez krivdnih razlogov," je še dodal Potrč. Poslanka LDS Darja Lavtižar Bebler je dosežek celo razglasila za "velik dan za opozicijo in javno upravo".

Prav zato se je nekoliko presenetljivo odzval minister za javno upravo Gregor Virant, ki se je februarja tako zelo trudil za sprejetje zakona, katerega dele je zdaj ustavno sodišče razglasilo za neustavne. Virant je namreč pred novinarje stopil kot zmagovalec. Povedal je, da je z ustavno odločbo zadovoljen, ker je strokovno zelo kakovostna in prepričljiva. Izjavil je celo, da jo razume kot "zmago odgovornega koncepta javne uprave". Minister je odločbo ustavnega sodišča pač poskušal čim bolj izkoristiti v svoj prid. Po drugi strani pa je skušal njen pomen povsem zminimalizirati. Češ da je ustavno sodišče ugotovilo neskladje z ustavo v le dveh manj pomembnih točkah, medtem ko je konceptu ministrstva dalo prav. Čeprav ima odločba v resnici veliko večjo težo.

Ustavno sodišče se sicer ni ukvarjalo z vprašanjem, ali uslužbencem, ki jih je vlada razrešila na osnovi neustavnih členov novega zakona o javnih uslužbencih, pripada kakšna denarna odškodnina. Na to je v svojem ločenem, a pritrdilnem mnenju opozoril ustavni sodnik Ciril Ribičič. Če bi namreč pobudo na ustavno sodišče vložila denimo Darko Anželj ali Dragan Matić, presoja novele pred ustavnim sodiščem ne bi bila "abstraktna", "saj bi ustavno sodišče odločalo tudi pod vplivom konkretnega primera in ne bi moglo mimo vprašanja, kako bo odločitev o ustavnosti novele učinkovala na pravni položaj pobudnika".