Kadriranje in montaža

Do ministra za kulturo Vaska Simonitija je prejšnji teden prispela vest: svet Slovenske kinoteke je na svoji sredini, za javnost odprti seji z večino oblikoval mnenje, da ne podpira kandidata, diplomiranega dramaturga Staša Ravterja, ki ga je na javnem razpisu za direktorja javnega zavoda Slovenska kinoteka izbral minister. Mnenje sveta zanj ni zavezujoče. Lahko vztraja pri prvotnem izboru, lahko ga upošteva in na podlagi mnenja razpisne komisije, ki je v ožji izbor uvrstila dva kandidata, izbere drugega (ta naj bi bil Stojan Pelko), ali pa ponovi razpis.

Suhoparnost vesti zakriva zgovorne podrobnosti s seje kinotečnih svetnikov v neuglednih prostorih dislociranega arhivskega oddelka Kinoteke na Kvedrovi 9, ki so se je udeležili tudi zaskrbljeni vodje oddelkov ustanove.

Za Slovensko kinoteko in njeno razvejano dejavnost so se v zadnjem letu pravzaprav končno začeli obetati časi za normalno delovanje in izpolnjevanje njenega poslanstva. Urejena so bila premoženjskopravna vprašanja, povezana s prostori na Miklošičevi. Država je junija postala njihova lastnica. Medtem že tečejo nujna prenovitvena dela kinotečne dvorane in drugih prostorov, ki bodo z dnevnega reda cinefilov črtala neizbežne pogovore o "sinestetičnem" uživanju filmov skupaj z vonjavami po scalini. Junija je Kinoteka doživela posebno priznanje za svoje delo kot mlada članica in gostiteljica 61. kongresa mednarodnega združenja filmskih arhivov FIAF v Ljubljani. V lepe obete je aprila letos boleče zarezala nenadna smrt pobudnika za njeno ustanovitev, motorja in njenega prvega direktorja Silvana Furlana. Ministrstvo za kulturo je zato julija objavilo javni razpis za mesto direktorja.

Stališče ministrstva do izbora je pravzaprav posredovala njegova predstavnica v svetu Kinoteke, Nataša Goršek Mencin, ki je edina med navzočimi svetnicami podala pozitivno mnenje o prijavi Staša Ravterja. Menila je, da ima potrebno strokovno znanje in raznovrstne izkušnje: kot tehnični direktor v SNG Maribor, dramaturg, podjetnik, ki se ukvarja z oglaševanjem, in kot režiser dokumentarnih in oglaševalskih filmov ter poznavalec in prevajalec s področja filmske teorije in zgodovine filma. Dodala je, da je absolviral študij ekonomije, in v njegovih programskih izhodiščih še posebej izpostavila "poudarek na dostopnosti in odprtosti" ter potrebo "po neodvisnem umetniškem vodstvu" Kina Dvor. Dodaten argument v prid izbora naj bi bila Ravterjeva prijavljena magistrska naloga o črpanju sredstev iz evropskih skladov, iz katerih je sicer Kinoteka s svojimi programi že pridobivala sredstva. Predstavnica ministrstva je sklenila, da "predvideva, da zna voditi kolektiv" in da bo lahko uspešno nadaljeval zastavljeno delo Kinoteke.

Svetnik režiser Igor Šterk, ki je bil upravičeno odsoten, je na svet naslovil pismo, v katerem je izrazil prepričanje, da mora imeti "direktor poglobljeno znanje", da je zanj eden pogojev "večletno delovanje in pisanje s področja filma" in da prijava, kljub dejstvu, da je bil Ravter asistent režije pri filmu Kavarna Astoria, "ne zagotavlja potrebnega vedenja". Zaradi poslovniških določil sveta se pisno izraženo negativno mnenje ni sprejelo kot veljaven glas.

Najbolj temeljito in kritično je bilo do prijave negativno skupno mnenje delavcev Kinoteke, ki ga je predstavila predstavnica kolektiva v svetu. Delavci Kinoteke menijo, da kandidat "ne izpolnjuje pogojev za to delovno mesto, objavljenih v razpisu", "ne pozna področje dela Kinoteke", niti "nima potrebnih delovnih izkušenj". To so podkrepili z razčlembo prijave in ob njej med drugim ugotovili, da je kandidat v svojih programskih izhodiščih prezrl enega od osnovnih poslanstev Kinoteke, ki je zbiranje in ohranjanje svetovne filmske kulturne dediščine. Brez zbirke filmov, ki jih hrani in ohranja arhivski oddelek, Kinoteka ne bi mogla biti niti ustanovljena niti postati članica FIAF. Za nameček kandidat sploh ne predvideva njenega mednarodnega delovanja v okviru mednarodnega združenja filmskih arhivov FIAF oziroma slednjega v svojem programu niti ni omenil.

Očitajo mu, da "zmotno razume, da izvajanje osnovnih dejavnosti Slovenske kinoteke vrši kinotečna dvorana", saj naj bi bili šele po obnovi dvorane vzpostavljeni pogoji za zasnovo programskh izhodišč. Nasprotno, pravijo delavci, "velik del dejavnosti SK poteka neodvisno od dvorane, tudi med zaprtjem in obnavljanjem dvorane", kar pomeni, da kandidat ne razume osnovne strukture programskega delovanja Kinoteke, delitve na dejavnost programskega oddelka ter Kinodvora in mreže art kinematografov, na arhivski oddelek in knjižnico. Pri tem med drugim sploh ni predstavil vizije nakupovanja filmskih kopij, kar je osnovna dejavnost vsakega filmskega muzeja. V zvezi s Kinom Dvor delavci ugotavljajo, da kandidat "brez argumentacije dosedanje umetniško vodstvo označi za nekompetentno in odvisno", v zvezi z njegovo označbo muzejske dejavnost za "obkinotečno" pa, da jo obravnava, kot da ne bi bila njen enakovreden sestavni del. Na koncu delavci prijavi očitajo, da v njej ni predložene bibliografije prijaviteljevih del in filmografije, saj iz javno dostopnih baz podatkov nista razvidni, tako kot tudi ni razviden obseg prevajalskega dela.

K besedi je bil na seji sveta pripuščen tudi predstavnik strokovnih sodelavcev Kinoteke, ki so v skupni izjavi, naslovljeni na predsednico sveta, Majdo Širca, med drugim povedali, da se počutijo prevarane: "... saj nam je minister Simoniti ob smrti našega ljubega direktorja Silvana Furlana zagotovil in obljubil, dobesedno na njegovem grobu, da bo storil vse, da Silvan in njegova Kinoteka dobita vrednega naslednika in da bo pri iskanju in imenovanju naslednika upošteval voljo kolektiva."

Glasovanje je dalo negativno mnenje sveta o izbranem kandidatu ministra. Sprožilo je vsaj vprašanje, kako je ob prijavi postopek in dosledno spoštovanje razpisnih pogojev vodila razpisna komisija, ki ji je predsedoval direktor direktorata za medije na ministrstvu za kulturo, Igor Prodnik.

Če uporabimo filmski pojmovnik: če je kadriranje kot določitev velikosti in perspektive upodobljenega na strani ministra, si je kolektiv delavcev in strokovnih sodelavcev, ki so vsa ta leta skupaj na noge postavljali in v življenje spravili Slovensko kinoteko, pridržal pravico do montažnega reza. Bo tisti, ki kadrira, rekel, da je montaža prepovedana?