Preiskovalni pat

Premier je prejšnji teden dal dva velika intervjuja. Enega komercialni in drugega nacionalni televiziji. Oba sta bila namenjena pojasnjevanju vladinega pogleda na prihajajoče gospodarsko-socialne reforme, a v nobenem se Janez Janša ni mogel izogniti zoprnim vprašanjem o sestanku 12. avgusta. O sestanku, na katerem so se v vladni palači srečali akterji prodaje Mercatorja in o katerem je dokumente objavila Mladina. Janša je najprej govoril na POP TV. Na vprašanje o sestanku se je za začetek pohvali. "Zdaj so javnosti na voljo popolne informacije s tega sestanka," je odgovoril novinarki in hkrati pozabil pojasniti, kako to, da jih je mesec dni ljubosumno skrival v svojem uradu. "Nekatere revije so te informacije objavile," je nadaljeval premier in na videz prepričljivo razložil, da bi se ob domnevno zelo ugodnem poslu ta finančna transakcija poznala tudi na borznih tečajih Pivovarne Laško in Istrabenza. Na videz prepričljivo zato, ker je izhajal iz napačne predpostavke, da se ljubljanska borza zmeraj logično odzove na spremembe v lastniških razmerjih, in zato, ker je lahko posel z Mercatorjevimi delnicami zaradi nenavadnih dogovor v skrajni različici tudi razveljavljen. "Ste se pogovarjali o Mercatorju?" je novinarka vrtala naprej. "Nismo se pogovarjali o Mercatorju," se ni dal zmesti premier. Več podvprašanj o tem poslu ni bilo. Vztrajnejši so bili na nacionalni televiziji. Novinar je Janšo povprašal, ali vendarle ni nenavadno naključje, da so se udeleženci lastniške transakcije sestali v vladni palači. "Dokumenti pričajo, da je razprava tekla o povsem drugih stvareh. In v tistih dneh prej in kasneje sem se pogovarjal s številnimi direktorji, bodisi v njihovih tovarnah ali na njihovih firmah bodisi v vladnih prostorih. Tudi z gospodom Jankovičem. Zdaj špekulirati zaradi enega sestanka in iz tega sklepati, dati celo na naslovnico dokument, ki v bistvu zanika naslov, to pa je zares prevelika špekulacija."

Janša je torej zanikal Mladinine navedbe o tem, kaj se je dogajalo tistega avgustovskega petka. A to je bilo pričakovati, izkušen politik gotovo ne bi priznal tistega, kar bi mu lahko škodilo. Še posebno, če so nasprotne trditve vsaj za zdaj le posredno dokazljive.

A vendar v zvezi s prodajo Mercatorja vseeno obstaja velika politična zadrega. To je v obeh intervjujih priznal tudi premier. Zadrega se imenuje opozicijska preiskovalna komisija in manever vladajoče večine, ki jo želi onemogočiti ali pa vsaj usmeriti v manj nevarne vode političnega hazarda. Na POP TV je premier povedal, da se strinja z uvedbo komisije o Mercatorju, a dodal, da je treba preiskati še na desetine drugih primerov, pri nekaterih naj bi šlo za veliko večje vrednosti. Tukaj se je premier malce zmotil. Vrednost prodanih deležev Mercatorja je slabih 35 milijard tolarjev, številka, ki je bistveno višja kot pri večini drugih prodaj. Morda je primerljiv le posel z Lekom, vendar je takrat Novartis objavil namero o prevzemu, cena delnice pa je ob koncu prodaje poskočila za 10.000 tolarjev. Janša se je izmotaval tudi na nacionalni televiziji. Po njegovem preiskovalne komisije vsaj za zdaj niso bile učinkovite (pa čeprav sta jih v prejšnjem sklicu parlamenta vodila poslanca SDS), premieru pa se zdi nenavadno, da opozicija nasprotuje ustanovitvi komisije, ki naj bi preiskovala prodaje v zadnjih dvanajstih letih. Tudi pri tej argumentaciji premier ni bil natančen. Opozicija ne nasprotuje komisiji, ki bi preiskovala druge posle Kada in Soda, nasprotuje pa tisti, ki bi jo vodil poslanec vladajoče večine in katere opis dela in nalog bi bil tolikšen, da se do Mercatorja sploh ne bi prebila. "Gotovo koalicija ne bo pristala na to, da se samo en primer vzame ven, se ga politično razpihne ... in se potem na neki zgodbi, ki se lahko razvleče cel mandat, nabira politične točke, na koncu pa se izkaže, da je bil napihnjen balon." Prepričljivost Janševemu postavljanju okopov jemljeta dve dejstvi. Prvo je historično, Janez Janša je ravno s taktiko napihnjenega balona odškodnin za izbrisane začel tlakovati svojo pot na Gregorčičevo. Drugo pa je premierova nejevoljnost. Če bi bil namreč Janša resnično prepričan, da je prodaja Mercatorja učbeniški primer transparentne, pravno korektne in ekonomsko upravičene odprodaje paradržavnih deležev, bi Kad in Sod že septembra javno in jasno razgrnila podrobnosti o spornem poslu ter utišala hlastajočo opozicijo in zlonamerne medije.

In parlamentarni preiskovalni dvojec? Opozicijska različica je v minulih dneh spremenila svoj naslov, v izhodišču je imela namreč navedena imena preiskovancev, sedaj pa imen ministra, premiera in državne sekretarke v naslovu nesrečne preiskovalne komisije ni več, saj naj bi preiskovance določili šele po sprejetju dokaznih sklepov in oceni dejanskega stanja. "Prvotno poimenovani nosilci javnih funkcij nedvomno nosijo objektivno odgovornost za vodenje nadzora, namen preiskave pa je ugotoviti predvsem stopnjo vpletenosti ter politični vpliv," spremembo pojasnjuje prvopodpisani Milan M. Cvikl. Tudi večinska različica naj bi naletela na težave. Po neuradnih podatkih je pravna služba državnega zbora koalicijskim predlagateljem svetovala, naj svoje raziskovalno polje omejijo ali pa vsaj bolje definirajo. Podoben preizkus čaka tudi opozicijsko različico.

In ravno pri omenjenih presojah se kaže možnost kompromisa. Obe strani lahko oblikujeta predlog skupne preiskovalne komisije z deljenim vodstvom, ki bi se ukvarjala z Mercatorjem in nekaterimi drugimi posli. Ko je Sašo Peče konec oktobra poskušal sklicati pomiritveni sestanek, nanj ni bilo poslancev vladajoče večine. Takrat se s Pečetovo potezo ni strinjal France Cukjati. Morda pa bo omahujoči predsednik državnega zbora v prihodnjih dneh vendarle zbral dovolj političnega poguma, da bo pomagal svojim poslanskim kolegom najti pravo pot iz preiskovalnega pata. Pot, ki bi razjasnila, zakaj bosta lahko Istrabenz in Pivovarna Laško kupnino za Mercator poravnala v štirih obrokih in po zelo ugodni obrestni meri (EURIBOR + 0,7%), zakaj ni bilo prevzemne premije in javne ponudbe, ali je bila iztržena kupnina res najboljša in ali se je s tem poslom strinjal tudi predsednik vlade. Ter jasno tudi pot, ki bi lahko raziskala, ali se je v preteklosti res dogajalo kaj podobnega.