Poskus konsolidacije

Najpomembnejši dogodek se je dogodil na lokalni ravni. V ljubljanski mestni občini, kjer je imela LDS po koalicijski pogodbi dva podžupana, predsednika mestne LDS Slavka Slaka in Igorja Omerzo, sta oba odstopila s svojih položajev, hkrati pa je LDS prekinila koalicijsko sodelovanje na mestni ravni s socialdemokrati županje Danice Simšič. Liberalni demokrati pravijo, da nočejo prevzeti krivde za vse avtokratske odločitve županje. Županja je v zadnjem času zamenjala kar nekaj pomembnih akterjev mestne politike in liberalcem naj bi zaradi tega dokončno prekipelo.

Pa je bil to res pravi razlog za odhod liberalcev iz mestne koalicije? Po nekaterih govoricah je odhod iz koalicije zahteval novi predsednik stranke Jelko Kacin. Lokalne volitve so zanj prva prava tekma, pa čeprav zgolj kvalifikacijska, in na to se je že treba dobro pripraviti. Splošen občutek je, da LDS s sodelovanjem s Simšičevo izgublja, da se vsi njeni uspehi štejejo zgolj k socialdemokratom, vse njene napake pa dobita v glavo oba liberalna podžupana. Odstop podžupanov hkrati pomeni, da frakcija, ki je bežala stran od Slaka in Omerze, na čelu z Viko Potočnik in Petrom Božičem, zdaj nima več veliko očitati mestnemu vodstvu stranke. Pravzaprav so od njiju bolj kot kaj drugega zahtevali, da odideta s svojih podžupanskih pozicij. Zdaj ko sta svoje "žrtve" opravila podžupana, je čas, da tudi "Vikina frakcija" naredi kaj za stranko. Saj se bliža čas, ko se bodo sestavljale liste za lokalne volitve, in če bo frakcionaška sedmerica še želela sedeti v mestnem svetu, bo morala s preostalim delom LDS doseči kompromis. A tudi v tem primeru bo moral kakšen od njih z volilnih list tudi odpasti. V vsakem primeru smo v sredo dobili skupno izjavo "svetnikov, izvoljenih na listi LDS", v kateri ugotavljajo, "... da je županja MOL, Danica Simšič, s svojimi samovoljnimi in koalicijsko povsem neusklajenimi dejanji privedla do razpustitve koalicije v mestu Ljubljana in s tem prevzela vso odgovornost za nastale razmere ..."

Odstop Slaka in Omerze oziroma vsaj trenutno pomiritev razmer v ljubljanski LDS si bo novi predsednik Kacin v vsakem primeru pripisal kot eno svojih prvih potez, pa če je bila izsiljena s strani županje ali ne. Simšičeva trdi, da so liberalci odšli iz koalicije zaradi težav znotraj stranke in da je bilo sodelovanje med stranko dejansko mrtva črka na papirju že od 7. marca, ko je Vika Potočnik izstopila iz svetniškega kluba LDS. To verjetno drži, saj se je bivša županja na vse pretege trudila, da bi razbila tisto malo, kar je ostalo od koalicije. Kakorkoli že, Simšičeva je morala reagirati na stvari, ki so se dogajale v mestu, in tudi menjave Nataše Turšič, načelnice oddelka za gospodarjenje z zemljišči, Igorja Jurančiča, načelnika oddelka za urbanizem, in Petra Klavsa, načelnika oddelka za gospodarske javne službe in promet, so logične, saj vsi, ki živijo v Ljubljani, vedo, da so ravno to področja, kjer imajo največ težav. Ne da se bi posebej ustavljali ob vseh aferah, v katere je bil denimo vpleten mestni urbanist Jurančič.

Druga pomembna notranja zadeva LDS se je dogajala v četrtek zvečer, ko so imeli svet stranke. Jelko Kacin si je za srečanje zastavil dve prednostni nalogi. Prav je bila nastavitev novega generalnega sekretarja. Kljub temu da se je del stranke hudo ustrašil, da bodo morali na tem mestu prenašati Petra Jamnikarja, se je Kacin menda že prej odločil za Meto Vesel Valentinčič. Odločitev mnogi komentirajo kot veliko boljšo. Zato je vprašanje, ali so bile grožnje z odhodom iz stranke pogumnega Drnovškovega svetovalca Iva Vajgla v začetku, ko se stranka poskuša postaviti na noge, res umestne. Vprašanje je tudi, ali je imel pri vsem skupaj svojo vlogo tudi predsednik republike dr. Janez Drnovšek in kaj bi to pomenilo za Drnovška takrat, ko si bi morda želel še enega predsedniškega mandata.

Veliko vprašanje seveda ostaja tudi, ali bo Kacinu uspelo zadržati v vodstvu pomembnejše člane. Kot kaže, poleg Drnovškovih Vajgla in Golobiča izgublja tudi nekatere druge intelektualce, recimo Slavka Gabra in Pavleta Gantarja. Še največ prahu je dvignil, ker je hotel iz izvršnega odbora stranke nagnati Milana Cvikla in Majdo Širca. Kacin je ob uslugah, ki so mu jih delali lokalni odbori v času kongresa LDS, na katerem je bil izvoljen za predsednika, pač pozabil na to, da mora nekdo v stranki tudi delati. LDS praktično ne bi bilo, če se ne bi v parlamentu poleg Ropa ukvarjala z novimi Janševimi zakoni Širčeva in Cvikl. V stranki komentirajo, da mora pač nekdo tudi nekaj znati, da sam populizem, ki ga je bilo sicer doslej menda premalo, ne bo dovolj. Po drugi strani je Kacin ves čas razlagal, da je v vrhovih stranke preveč ljudi iz Ljubljane, vendar tudi to ne ne drži povsem, saj je hotel Širco zamenjati z Vesel Valentinčičevo, ki ima stalno bivališče prav tako v Ljubljani. Kasneje naj bi pripeljal v izvršni odbor tudi Jožefa Školča in Cveto Zalokar Oražem, vendar se tudi v tem primeru ne bi ravno zelo oddaljil iz prestolnice.

Kritiki Kacinu bolj kot naslanjanje na lokalne odbore po Sloveniji očitajo, da se vse bolj opira na bivše demokrate in izloča strujo "ZSMS-jevcev". Tega se mnogi še posebej bojijo v trenutku, ko vidijo, kako blizu sta si postala Igor Bavčar in Janez Janša. Njuna zadnja žrtev je bil Zoran Janković. Nekateri se zato sprašujejo, ali sta si Kacin in Bavčar tako blizu, da bi blokirala morebitno kandidaturo Jankovića za položaj ljubljanskega župana.