Poslanci preplašili naravovarstvenike

Nenavadna seja odbora državnega zbora za okolje in prostor, ki je bila prejšnji četrtek (17. 11.) v gozdni hiši na Mašunu, je nagnala močan strah v kosti naravovarstvenikov, zbranih v Koaliciji za Volovjo reber. Slednji si že dalj časa prizadevajo, da tam ne bi nikoli zgradili vetrnic za vetrno elektrarno, saj naj bi te preveč radikalno posegle v življenje tamkajšnjega živalskega in rastlinskega življa. Zasedanje peščice slovenskih parlamentarcev in nekaj posebej povabljenih gostov, v glavnem iz vrst zagovornikov vetrne elektrarne, v bližini Volovje rebri pa je dala slutiti, da bo o postavitvi vetrnic na hribu v bližini Ilirske Bistrice odločala politika. Da bo na koncu prevladal nekakšen nacionalni interes gradnje vetrne elektrarne, kljub naravovarstveni oporečnosti.

Predsednik odbora za okolje in prostor Rudolf Petan (SDS) nam je povedal, da se njegov odbor ne namerava vtikati v odločitev o usodi Volovje rebri. Obisk je bil nekakšna ekskurzija za člane njegovega odbora, ki naj bi se seznanili z različnimi vrstami obnovljivih virov električne energije. Tokrat so si ogledali Volovjo reber, kjer naj bi morda nekoč stala vetrna elektrarna. Za naslednjo poslansko ekskurzijo je načrtovano Vransko, ki je vzorčen primer uporabe biomase, saj imajo tam proizvodnjo, kurilnico in urejeno distribucijo. Petan pravi, da je Slovenija zavezana kjotskemu protokolu in zmanjševanju emisije toplogrednih plinov. Gradnja vetrnih elektrarn in drugih alternativnih virov pa naj bi pripomogla k zmanjševanju škodljivih emisij. Poslanec SDS je še razložil, da ima Slovenija velike težave z biomaso, saj velik del njene proizvodnje zdaj odkupujejo Italijani. Vetrna elektrarna pa je poleg fotovoltaike (sončne celice) tudi primerna za Slovenijo. Ne nazadnje je Slovenija ena redkih držav, ki vetrnih elektrarn še nima. Nemci, Danci, Avstrijci imajo postavljenih že na stotine, tisoče in celo desettisoče vetrnic po svoji deželi. O tem, zakaj so na zasedanje odbora povabili v glavnem zagovornike gradnje elektrarne, pa Petan pravi, da so bili pač povabljeni tisti, ki so po mnenju odbora za okolje stranke v postopku.

Okoljske odbornike so na Mašun pripeljali v terenskih vozilih Elektra Primorske, torej investitorja gradnje elektrarne na Volovji rebri. Koča na Mašunu pa je postala kmalu pretesna, saj so za poslanci na zasedanje prišli tudi nepovabljeni naravovarstveniki. Zasedanje je bilo precej pestro. Župan Ilirske Bistrice Anton Šenkinc je poudarjal, da so vsi v Ilirski Bistrici za gradnjo vetrnic, ker naj bi prinesla vsaj malce novega gospodarsko naložbenega vetra v njegovo občino. Gospod župan je nato bentil nad naravovarstveniki, saj je pol njegove občine pod zaščitnim programom Natura 2000, celo med hišami v naseljih in v obstoječih industrijskih conah, in da za Volovjo reber pred letom 90 nihče ni vedel. Pretresljiva pripoved župana Šenkinca je pustila močan vtis na nekaterih navzočih poslancih. Največjega zagovornika je dobil v županskem kolegu z Vranskega, SDS-ovem poslancu Francu Sušniku, ki je celo menil, da je celoten postopek za in proti gradnji celo protiustaven: "Mislim, da ta odnos ni primeren in da je to celo protiustavno. Da je celo protiustaven. Če drži to, da je vlada potrdila usklajenost prostorskih sestavin prostorskega plana občine s sklepom - ker kot župan vem, kako to gre in da je takšen sklep rezultat nekega usklajevanja v okviru vlade, ki ga vodi ministrstvo za okolje in prostor in da se potem pozneje najdejo ugovori zoper tako planirano investicijo - potem je to v celoti nedopustno, in jaz bi na županovem mestu razmislil o odškodninskem zahtevku in tožbi." Sušnik se je na koncu celo obregnil v legitimnost dela Zavoda za RS za varstvo narave, ki je izdalo negativno mnenje za postavitev vetrnic na Volovji rebri. Odboru je predlagal, da naj ministrstvo preveri obtožbe župana Ilirske Bistrice na račun njihovega dela.

Tretji navzoči SDS-ov poslanec Milenko Ziherl je povedal, da ga niso prepričale dileme, da bi nekaj volkov in medvedov pa nekaj rožic lahko zavrlo tehnološki razvoj. "Če poznamo življenje medveda, vemo, da si označujejo teritorij tako, da se drgnejo ob drevesa, morda mu bo ta steber te elektrarne všeč in ga bo izkoristil za svoje sporazumevanje," je zbranim med drugim razložil Ziherl. Četrti SDS-ov poslanec Danijel Krivec je predstavil lastne županske izkušnje iz Bovškega, kjer so jim naravovarstveniki pokvarili turistične načrte s plezalno steno: "Ugotovijo, da je tam en mah, ki raste po celi Bovški, ampak tudi tam rase in tam se plezalna stena ne da urediti. To je banalen poseg, ampak tako se dogaja." Predsednik lokalne krajevne skupnosti Knežak Vojko Mikelj pa je naravovarstvenike opozoril, da je njihovo delo jalovo, če ga zavrača lokalna skupnost. "Če tudi jaz malo karikiram, recimo samo eno postavko, tisti boj Društva za opazovanje ptic, predvsem za zaščito tega belega jastreba ... Rekel bom tako, enaka verjetnost je, da vetrnica ubije enega belega orla, kot da štorklja naredi na eni vetrnici gnezdo."

Naravovarstveniki so zbranim poskušali razložiti, da na območju, kjer naj bi morebiti postavili vetrnice, živijo v sožitju zveri in parkljarji, številne zaščitene in nezaščitene ptice, med njimi nekaj vrst ujed, ter zaščitene vrste rastlin. Vsem naj bi vetrnice spremenile življenje.

Trenutno vsi čakajo na novo odločbo Agencije RS za okolje (ARSO), ki mora na podlagi pridobljenih podatkov izdati ali zavrniti izdajo okoljevarstvenega soglasja. ARSO je enkrat že izdal negativno določbo, toda zaradi pritožbe na drugostopenjski organ je ministrstvo za okolje in prostor zahtevalo ponovno proučitev danih razmer in ponovno odločbo Agencije za okolje. ARSO naj tokrat ne bi bil več zavezan spoštovati mnenja Zavoda za varstvo narave, temveč naj bi odločal po lastni presoji. Zaradi tega naj bi spremenili tudi obstoječi pravilnik pri odločanju. Podsekretarka ARSO Verica Vogrinčič nam je povedala, da naj bi svojo odločitev sprejeli januarja. Kaj lahko pa se zgodi, da se bo katera izmed strank v postopku spet odločila za pritožbo na okoljsko ministrstvo. Tedaj bo odločitev v rokah politike, natančneje, odvisna bo od ministra Janeza Podobnika.