Minister v težavah

Ovse, v Helsinški listini iz leta 1973 utemeljena organizacija s sedežem na Dunaju, je največja regionalna mednarodna varnostna organizacija. A vendar organizacija brez pravne subjektivitete, celo statuta, in s temu primernimi omejenimi političnimi ter zlasti mednarodnopravnimi zavezami. Uspešnost posamezne predsedujoče države je tako odvisna predvsem od mednarodnopolitičnih razmer in pripravljenosti članic za morebitne dogovore. Zlasti ZDA in Rusije. Dodatna težava pri učinkovitosti je nujnost sprejemanja dogovorov s konsenzom vseh članic.

Na mizi letošnjih uspehov je nekaj pomembnih dosežkov: dogovor o proračunu, po letu in pol ponovni začetek pogajanj o Pridnestrju v Moldaviji, umirjanje razmer v nekaterih državah nekdanje Sovjetske zveze, nemara tudi priprave na začetek pogajanj o statusu Kosova ter dogovor o novem generalnem sekretarju Ovseja. Manj se govori o težavah in neuspehih slovenskega predsedovanja, zato pa jih je bilo možno jasno zaznati v ozadju dogajanj.

Izstopajo problemi in nesporazumi z Rusijo in glede na okoliščine nekoliko presenetljivo, z ZDA. Rusija je maja ostro protestirala zaradi domnevne pristranskosti Slovenije pri svojem sporu z Uzbekistanom. Izjavo predsedujočega dr. Dimitrija Rupla je Rusija zato celo enostransko prekvalificirala v "zasebno izjavo Dimitrija Rupla". Ostre proteste je Rusija naslovila na slovensko zunanje ministrstvo tudi zaradi pisanja dr. Boruta Grgiča v Delu, zagrebškem Vjesniku in še nekaterih časopisih o vlogi in pomenu Rusije pri reševanju kosovskega problema. Ta naj bi bila po Grgičevem mnenju zgolj obrobna. Dr. Grgič, ki formalno vodi ljubljanski Inštitut za strateške študije, je sicer pogodbeni stalni svetovalec zunanjega ministrstva. Na sestanku predsedujočega Ovseju, ministra Rupla, z rusko delegacijo je dr. Grgič sedel za mizo ob slovenskem zunanjem ministru.

Težave so bile, čeprav manj javne in znane, tudi z ZDA. Po navedbah neuradnih virov je predsedujoči Ovseju dr. Rupel ameriški državni sekretarki Condoleezi Rice marca v Washingtonu na enem izmed njunih treh letošnjih srečanj zagotovil, da je dogovor glede financiranja z Rusijo dosežen. Načelni dogovor o financiranju Ovseja je bil v resnici dosežen šele maja, o strukturi in deležu posameznih članic pa pred nekaj tedni. Condoleeza Rice je za ugotovitev dejanskega stanja potrebovala le nekaj ur. Drugi zaplet med Riceovo in Ruplom se je zgodil samo malo pozneje. Po osebnem in vsebinsko poglobljenem telefonskem razgovoru med obema ministroma o strategiji in taktiki odnosov v Ovseju je služba za stike z javnostjo slovenskega ministrstva za zunanje zadeve o podrobnostih razgovora obvestila STA. Že čez nekaj ur so s sedeža Ovseja na Dunaju in seveda tudi iz Washingtona prispeli protesti z izrazi začudenja ter zaprepadenosti. V STA pa so morali že objavljeno vest umakniti.

Nekateri poznavalci razmer v tem vidijo tudi glavni razlog, da ameriška sekretarka ni napovedala prihoda v Ljubljano. V pripravljalnem odboru ministrskega srečanja zatrjujejo, da je to "običajno in normalno". Podatki, dobljeni na sedežu Ovseja na Dunaju, govorijo drugače. Na srečanjih ministrskega sveta v zadnjih petih letih od leta 2000 je ameriški zunanji minister manjkal samo leta 2002 v Portu na Portugalskem. Navzoč je bil na Dunaju, v Maastrichtu, Bukarešti in lani v Sofiji.

Odsotnost Riceove je toliko bolj nenavadna, ker bo ameriška državna sekretarka prav v istem času na turneji po Evropi. Tudi nenadni in nepričakovani prihod v Ljubljano za nekaj ur ne bi mogel zmanjšati videza neobičajnosti. V petek zvečer potrjena odsotnost Condoleeze Rice pa je velika diplomatska zaušnica predvsem predsedujočemu zunanjemu ministru in manj Sloveniji kot državi.

Zaplet s prihodom Condoleeze Rice je v krogih opazovalcev odprl razmišljanja o predčasnem odhodu zunanjega ministra Dimitrija Rupla. Kot resna možnost za novega zunanjega ministra se omenjata dr. Danilo Tuerk in Matjaž Šinkovec. Visoke kvalitete dr. Tuerka kot nekdanjega veleposlanika Slovenije pri OZN in pomočnika generalnega sekretarja OZN Kofija Anana so nesporne. Za sposobnega diplomata velja tudi nekdanji veleposlanik v Londonu in sedaj pri Natu Matjaž Šinkovec. Kakovost dr. Tuerka je njegova politična nezavezanost, nasprotno sta prednost Šinkovca članstvo v SDS praktično od ustanovitve ter dolgoletna pripadnost predsedniku vlade. Po mnenju strokovnjakov je slaba točka obeh pomanjkljivo poznavanje EU, ki je ključna naloga Slovenije v prihajajočem obdobju.

Vendar se v času bližnjega predsedovanja Slovenije EU bruseljski evrokrati nezadovoljno zmrdujejo tudi nad poznavanjem zapletene problematike in tem v EU sedanjega slovenskega zunanjega ministra. Izjavo slovenskega zunanjega ministra, da je "vodenje Ovseja dobra priprava za predsedovanje EU", v Bruslju ocenjujejo kot slab dovtip in izraz nepoznavanja razmer v EU. Mnogi namreč menijo, da je kljub dolgoletni diplomatski karieri Ruplova seznanjenost z EU premajhna za vodenje predsedovanja. "Za svojega" ga ne jemlje pravzaprav nobena politična skupina. Mnogi namreč ne morejo pozabiti Ruplovih političnih prestopov. Drugi omenjajo, da problem s slovenskim predsedovanjem ni samo v Dimitriju Ruplu, pač pa v pomanjkanju kakovostnih kadrov na nižji ravni. Ob slovenskih zagotovilih o vključevanju pogodbenih delavcev, prostovoljcev ter študentov se v Bruslju samo prizanesljivo nasmihajo. To naj bi potrjevale številne ugotovitve, da Slovenija od leta 1999 glede na stopnjo vključenosti v EU še nikoli ni v Bruslju delovala tako nebogljeno in zlasti nestrokovno. Pri tem ne gre, kot poudarjajo, zgolj za črpanje kohezijskih sredstev, pač pa za celovito vsebinsko prisotnost. Po mnenju voditelja enega izmed najbolj vplivnih "think tankov" v Bruslju je sedanji položaj Slovenije največje razočaranje po zadnji širitvi EU. "S terase ste padli v pritličje ali celo v klet," slikovito pojasnjuje omenjeni analitik in s cinizmom, lastnim državi, od koder prihaja, dodaja: "Ni vprašanje, kako bo Slovenija preživela vstop v EU, vprašanje je, kako bo EU preživela predsedovanje Slovenije."

Dobri poznavalci notranjepolitičnih razmer zatrjujejo, da se predsednik vlade ne bo zlahka odrekel sedanjemu zunanjemu ministru. Dr. Dimitrij Rupel ima, kot zatrjujejo, mnogo pomembnih nasprotnikov, celo v SDS, a tudi mnogo vplivnih prijateljev in zagovornikov. Hkrati predsedniku vlade primanjkuje kakovostnih kadrov in časa.