Parkiranje ni več sporno

Afera o tem, kako je Mercator za pet let parkiral svoje delnice pri Zavarovalnici Triglav, se je razpletla. Zavarovalnica Triglav bo lahko zdaj Mercatorju v miru prodala njegove delnice. V poslu namreč ni nič spornega. Še pred nekaj dnevi so predstavniki vladajoče koalicije trdili nasprotno. Da so odkrili veliko nezakonitost, ki naj bi jo izpeljala zavarovalnica v lasti države in naš največji trgovec, ki ga je takrat še vodil pozneje odstavljeni Zoran Janković. Na spornost posla je opozarjala državna sekretarka na ministrstvu za gospodarstvo Andrijana Starina Kosem. Nad njim se je zgražal celo sam premier Janez Janša. Ko mu je poslanec NSi Alojz Sok zastavil poslansko vprašanje v zvezi s tem, mu je Janša odgovoril, da v primeru Mercatorja in Zavarovalnice Triglav obstaja utemeljen sum, da je uprava Mercatorja kršila zakon o gospodarskih družbah. In da bi bilo treba krivce kaznovati. "Se pravi, sprožiti odškodninske in vse ostale tožbe." Potem je afero v parlamentu še enkrat pogrel poslanec Sok. Ko so se opozicijski poslanci pritoževali, da ni higienično, da bi koalicija preiskovala primer prodaje državnih lastniških deležev v Mercatorju, jim je Sok odgovoril, da mora koalicija ta primer preiskovati prav zaradi spornega posla med Mercatorjem in Zavarovalnico Triglav. A ta očitno ni bil sporen.

Kaj se je sploh zgodilo? Mercator in Zavarovalnica Triglav imata od leta 2000 sklenjeno pogodbo, po kateri ima Triglav 2,13 odstotka Mercatorjevih delnic, za katere je takrat odštel 902 milijona tolarjev. Pogodbo sta podpisala zdaj že nekdanja predsednika uprav Nada Klemenčič in Zoran Janković. V pogodbi je določeno, da lahko Mercator teh 68.000 delnic spet odkupi, plača pa le obresti na kupljene delnice. Zavarovalnica se je ob prodaji delnic odpovedala vsem dosedanjim dividendam. Na Mercatorjevo pobudo so veljavnost pogodb vsako leto podaljševali različni podpisniki aneksov s strani zavarovalnice. Naslednik Klemenčičeve na čelu Zavarovalnice Triglav Jože Lenič pa je podpisal celo, da bo Triglav v primeru prodaje Mercatorjevih delnic na trgu razliko med tržno in pogodbeno ceno nakazal na račun Mercatorja. V aneksih so spreminjali tudi obrestne mere. S takšnim parkiranjem delnic se je Mercator izognil zakonskim omejitvam pri razpolaganju z lastnimi delnicami, Triglav pa je na Mercatorjevih skupščinah lahko samostojno glasoval, verjetno v prid Mercatorjeve uprave.

Letos so se v Mercatorju odločili, da želijo delnice odkupiti. S tem je želel takratni predsednik Mercatorjeve uprave Zoran Janković povečati vpliv v lastniški strukturi Mercatorja in si zagotoviti obstanek na čelu najboljšega soseda. Dogovorjena cena za delnico je 18.000 tolarjev. To je krepko pod današnjo borzno ceno delnice in tisto, določeno v dokapitalizaciji Mercatorja. V Triglavu pa se vsa pogodbena leta niso trudili, da bi za delnice iztržili več. Tako so se pojavila namigovanja, da naj bi bil Triglav s prodajo delnic po pogodbenih pogojih oškodovan za 1,3 milijarde tolarjev. Nastala je velika afera. V Mercatorju so pojasnjevali, da je šlo za posojilo, zavarovano z delnicami. Verjetno sta imela od tega posla koristi oba, tako Mercator kot Triglav, saj je Mercator zelo dobra stranka, ki prinaša visoke zavarovalne premije.

Kaj je bil torej problem? Mercator bi odkupljene delnice lahko prodal naprej prijateljskim družbam, kar pa ne bi bilo ugodno za nova lastnika Mercatorja, Pivovarno Laško in Istrabenz. Zato je bilo treba prodajo začasno ustaviti, vsaj dokler je bil predsednik uprave Zoran Janković. Razbliniti mu je bilo treba sanje o menedžerskem odkupu. In ko so se novi lastniki odločili Jankovića kljub poslovni uspešnosti odstaviti, je postala afera o domnevno nezakonitem parkiranju Mercatorjevih delnic voda njihov na mlin. Zanimivo je sicer, da se je v podobno zgodbo zapletel tudi eden od Mercatorjevih lastnikov, Istrabenz. Ta je na podlagi terminske pogodbe iz leta 2002 od Gorenjske banke odkupil 44.938 delnic Petrola in zanje plačal 1,58 milijarde tolarjev ali 35.119 tolarjev za delnico, čeprav so bile delnice tistega dne vredne 67.611 tolarjev. Medtem ko je država v Mercatorjevem primeru zagnala vik in krik, se v primeru Istrabenza ni odzvala.

Kako je v primeru Mercatorja reagirala država? Državna sekretarka na gospodarskem ministrstvu Andrijana Starina Kosem je opozarjala, da pri poslu med Triglavom in Mercatorjem ne gre za posojilno pogodbo, kot je trdil Mercator, ampak kupoprodajno pogodbo. Zato bi morala zavarovalnica skleniti novo kupoprodajno pogodbo z Mercatorjem. Opozarjala je tudi na spornost prodaje deležev, ki bi jo bilo treba preučiti, saj bi posel v Bruslju lahko razumeli kot državno pomoč Mercatorju. Zavarovalnica Triglav je namreč v večinski državni lasti. Zato je nadzorni svet zavarovalnice prodajo zaustavil in v začetku novembra zahteval pravno mnenje ustreznih državnih ustanov. Te naj bi ugotovile, ali gre v konkretnem poslu za nedovoljeno financiranje s strani države ali za zakonit posel z odlogom.

Kot je prejšnji teden sporočil finančni minister Andrej Bajuk, so strokovne službe finančnega ministrstva ugotovile, da pogodba med Triglavom in Mercatorjem ne pomeni državne pomoči, ki bi bila prepovedana v skladu z določbami evropskih direktiv. Zadeva naj bi bila le nekoliko nenavadna. "V normalnem svetu se te stvari ne dogajajo tako. Ni pa pri tem nič nezakonitega," je povedal Bajuk. Nenavadno je tudi to, da lahko zdaj, ko je na čelu Mercatorja nova uprava, ta delnice brez težav proda tako, kot je določeno v pogodbi.