Odprto pismo poslanca Kanglerja

Poslanec Franc Kangler je ministrstvu za zdravje zastavil serijo vprašanj o stroških, povezanih z nabavo novih operacijskih miz za pet slovenskih bolnišnic. Še pred uradnim odgovorom sta mu s strani priletela dva neuradna odgovora. Najprej je kasiral anonimno pismo, ki mu je sporočalo, da bodo njegove fotografije druženja s celjskim podjetnikom Romanom Šumakom, sicer direktorjem podjetje Mollier, ki je bilo na razpisu za nabavo operacijskim miz sicer najcenejše, a zaradi domnevnih formalnih pomanjkljivosti izločeno, odpotovale do časopisov. Anonimno pismo je bilo opremljeno tudi s prilogo: poslanec je dobil kopijo elektronske pošte, ki jo je podjetniku Šumaku poslal nekdanji minister za zdravje dr. Dušan Keber. Takoj zatem je lahko neuradni odgovor prebral tudi v časniku Nedelo. Do novinarja je namreč prišel podatek, kdaj je poslanec Kangler poslal elektronsko pošto podjetniku Šumaku, ter kakšna je vsebina te elektronske pošte. Mimogrede, poslanec je podjetniku poslal osnutek poslanskega vprašanja, ki ga je nameraval zastaviti.

Neuradni odgovori, ki jih je dobil poslanec Kangler, imajo več skupnih imenovalcev. Prvič, sporočali so mu, da obstaja gradivo, ki bi ga lahko spravilo v zadrego. Drugič, oba neuradna odgovora operirata s prestreženo korespondenco, poslano po elektronski pošti. In tretji skupni imenovalec? Lahko ga povzamemo v en stavek: "Ne vtikaj nosu v to zadevo."

Ko je poslanec Kangler dobil anonimko, je z njo seznanil medije. Ko je v tisku prebral, kdaj je poslal elektronsko pošto, kdo je bil naslovnik in kakšna je bila vsebina elektronske pošte, je zaradi suma storitve kaznivega dejanja kršitve pisemske tajnosti vložil kazensko ovadbo zoper neznanega storilca. O dogodku je obvestil vodstvo parlamenta in parlamentarno komisijo za nadzor tajnih služb.

Predsednik komisije Davorin Terčon nam je povedal, da je zahteval odgovore operaterjev, služb državnega zbora, agencije za pošto in elektronske komunikacije ter policije. "Pričakujem, da bomo odgovore dobili v najkrajšem času. Od teh odgovorov je odvisno, kakšni bodo naši naslednji ukrepi. Obstaja namreč možnost, da je bil domnevni poseg v elektronsko pošto poslanca Kanglerja politično motiviran. Hkrati pa sumi o prestrezanju elektronske pošte pri državljanih vzbujajo občutek manjše varnosti, ko gre za uporabo elektronskih komunikacij." Predsednik komisije Terčon je ob tem dodal, da se bo primer znašel na seji nadzorne komisije.

Ko je poslanec Kangler pisal ministru Andreju Bručanu, je bil piker. Spraševal ga je, med drugim, zakaj je pri porabi proračunskega denarja tako darežljiv. Hkrati pa je jasno, da so poslanska vprašanja eden ključnih instrumentov medsebojnega nadzora med različnimi vejami oblasti. Če poslanci nimajo možnosti, da bi od predstavnikov izvršne veje oblasti dobili ustrezna pojasnila, to omogoča samovoljo izvršne veje oblasti. Poskus izsiljevanja poslanca z grožnjo, da bo tisk dobil njegove fotografije, je bil zgrešen, saj je ob žuganju poslanec sam izjavil, da podjetnika Šumaka seveda pozna.

Medtem je podobno vprašanje, kot ga je v pisni obliki zastavil koalicijski poslanec Kangler, ministru za zdravje ustno zastavil tudi poslanec LDS Ljubo Germič. Ministru je očital, da je izbral ponudnika, ki nastopa z oderuškimi cenami, saj so cene za operacijske mize proizvajalca, ki je bil izbran na javnem razpisu za dobavo opreme petim slovenskim bolnišnicam, v tujini znatno nižje.

Minister za zdravje Andrej Bručan je poslancu odgovoril, da njegove ugotovitve večinoma niso točne. Po podatkih ministrstva, ki jih je to dobilo neposredno od proizvajalca, je cena, ponujena slovenskemu ministrstvu za zdravje, oblikovana skladno s proizvajalčevim cenikom "oziroma celo nekoliko nižja". Zato so, kot trdi minister Bručan, ugotovitve poslanca Germiča, da so cene na evropskem trgu medicinske opreme nižje, nepravilne.

Ministrstvo za zdravje nam je posredovalo cenik izbranega proizvajalca, iz katerega izhaja, da bi pri proizvajalcu vse naročene sestavine za travmatološko in ortopedsko operacijsko mizo stale 119.334 evrov. Če to prevedemo v slovensko valuto, dobimo številko 28.729.920 SIT. Ponudba izbranega dobavitelja, podjetja Sanolabor, pa je znašala 28.640.160 SIT.

Je torej ministrstvo vendarle sklenilo dober posel? Glede na to, da se v teh dneh potrošniki veselijo nove pridobitve, diskontne trgovine, ne gre prezreti, da je ministrstvo za zdravje iskalo ponudnika za 18 operacijskih miz, kar je diskontna količina. In če je količina nabavljene opreme diskontna, najbrž obstajajo količinski popusti.

Zastavlja pa se še eno vprašanje. Kakšen cenik je dobilo ministrstvo za zdravje? Za ilustracijo naj navedemo zgolj primerjavo enega detajla. Podjetje Maquet je ministrstvu posredovalo podatek, da steber operacijske mize, ki nosi oznako 1150.01A1 stane 31.545 evrov. Iz cenika, ki nam je dostopen in nosi letnico 2003, pa je razvidno, da stane steber operacijske mize omenjenega tipa 26.238 evrov. Iz cenika, ki nam je na voljo, torej sklepamo, da bi steber lahko dobili po ceni, ki je za šest tisoč evrov nižja. Steber operacijske mize je najbolj sofisticiran in zato najdražji sestavni del. Gre za tip operacijske mize, ki je bil poslan na trg pred osmimi leti. Tudi če upoštevamo inflacijo, je razlika med vrednostjo, navedeno v ceniku za leto 2003, ki smo si ga ogledali, in ceno, ki jo je proizvajalec Maquet ministrstvu posredoval na začetku novembra 2005, ogromna. Seveda pa bi lahko primerjali cene za vse sklope.

Počakajmo, da ministrstvo pisno odgovori poslancu Kanglerju.