Nedelja: zaprto

Pa so le odločili in določili. Trgovine bodo ob nedeljah zaprte, razen izjem, seveda. Skoraj triletna razprava o tem, katere trgovine zapreti, je nazadnje izničila ves trud sindikatov, ki prav gotovo niso želeli takega izida. Zakaj? Ker bo razen velikih trgovskih centrov ob nedeljah še vedno odprta večina trgovin. Glavni cilj, večje pravice trgovk in trgovcev, ni bil dosežen. Poleg tega bodo trgovci morali uresničiti svoje "grožnje" in odpuščati delavce, tako kot so napovedovali še pred referendumom o obratovalnem času trgovin.

Trgovinska zgodba se je začela že pred tremi leti, ko so se sindikati delavcev v trgovini in delodajalci pogajali o dodatku za nedeljsko delo. Sindikati s pogajanji niso bili zadovoljni, trgovci pa niso želeli preveč popuščati, iz ekonomskih razlogov. Čeprav so privolili celo v 75-odstotni dodatek za nedeljsko delo, se je Sindikat delavcev trgovine Slovenije pri ZSSS pustil speljati na led in je organiziral zbiranje podpisov za predhodni zakonodajni referendum tudi ob pomoči drugih sindikatov ZSSS, NSi in škofovske konference.

Najbolj prizadeven pobudnik referenduma je bil takrat še opozicijski poslanec Janez Drobnič, prvopodpisani na predlogu zakona o trgovini, ki je od novega restriktivnejši, danes pa minister za delo, družino in socialne zadeve. Kot je dejal takrat, so v NSi novelo zakona o trgovini predlagali, ker se sindikati in GZS niso mogli dogovoriti, kako v obojestransko zadovoljstvo omejiti nedeljsko obratovanje trgovin. Drobnič je tudi vztrajno zagovarjal mnenje, da je treba ob nedeljah trgovine zapreti, ker je to dan za družino. Danes pa ga bo verjetno bolj skrbelo delo oziroma brezposelnost, ki bo zaradi novele trgovinskega zakona doletela nekatere delavce.

Poleg tega so se za nedeljsko zaprtje trgovin pojavljali izgovori, kot so zavestno uničevanje malih trgovcev, kapitalistično izkoriščanje in kopičenje dobička velikih trgovskih družb, slabo plačana delovna sila, ki mora delati ob nedeljah, namesto da bi bila s svojimi družinami, tako so otroci prepuščeni sami sebi, to pa omogoča naraščanje kriminala, narkomanije, potrošništvo pa s tem uničuje osnovno celico družbe - družino in podobno. Pred skoraj tremi leti so referendum poleg NSi podprli tudi v SDS in ZLSD. Sekretar sindikata delavcev v trgovini Ladislav Kaluža je takrat zatrjeval, da je sindikat v štirih letih izrabil vsa druga pravna sredstva razen referenduma, da bi zaradi vse slabšega položaja zaposlenih v trgovini omejili obratovalni čas trgovin. Je pozabil na stavko?

Ustavna presoja

Kakorkoli že ... Septembra 2003 je bil na pobudo Sindikata delavcev trgovine Slovenije izpeljan referendum o nedeljskem obratovalnem času trgovin. Že takrat so bili glasni trgovci, češ da bo zaprtje trgovin ob nedeljah pomenilo zapiranje delovnih mest, a niso bili uspešni. Oglašali so se tudi delavci v turizmu. Nekaj krepkih je bilo izrečenih o referendumskem vprašanju, ki naj ne bi bilo dovolj razumljivo, zaradi česar upravičenci ne bodo vedeli, kaj obkrožajo. Pa vendar, referenduma se je udeležilo le 27,5 odstotka upravičencev, od teh jih je 57,5 odstotka glasovalo za to, naj bodo trgovine, razen izjem, ob nedeljah zaprte. Nato je državni zbor februarja lani sprejel novelo zakona o trgovini, ki naj bi začela veljati 15. septembra lani. Spet so se oglasili trgovci. Mercator, Era, Petrol, Kompas MTS in nekateri manjši trgovci so na ustavno sodišče vložili pobudo za presojo ustavnosti. Menili so, da gre za omejevanje podjetniške svobode in da bo zaradi tega treba odpustiti več zaposlenih. Tako je bilo izvajanje novele zadržano in ustavni sodniki so pol leta odločali. Z večino glasov so ugodili volji ljudstva ali bolje sindikata.

Odklonilno ločeno mnenje je imela sodnica Dragica Wedam Lukić, pridružila pa se mu je tudi sodnica Milojka Modrijan. Opozorili sta, da bi se moralo ustavno sodišče opredeliti do vprašanja, ali gre za poseg v pravico do svobodne gospodarske pobude ali samo za predpisovanje načina izvrševanja te pravice. Na ustavnem sodišču so se z obratovalnim časom trgovin ukvarjali že tretjič. Morda se bodo še četrtič. Wedam Lukićeva je celo menila, da bi moralo ustavno sodišče upoštevati navedbe, da bo zaradi uveljavitve izpodbijane ureditve treba odpustiti več zaposlenih. Ustavno sodišče po njenem tega ne bi smelo prezreti, saj je bil to tudi eden od razlogov, da je uveljavitev izpodbijanih določb julija lani zadržalo.

Kakorkoli že, sodišče je odločilo, da 17. člen zakona o trgovini ni v neskladju z ustavo, razen sedmega odstavka; tega je sodišče razveljavilo. V tem je bilo določeno, da so ob nedeljah lahko odprte le prodajalne z največ 80 kvadratnimi metri površine. Zato so morali v državnem zboru na novo določiti največjo prodajno površino. Predpisana površina mora po ustavni odločbi izhajati iz analize stanja ter legitimnega namena in ciljev, ki naj jih tak ukrep doseže. Tudi zato, da bo ustregla načelu določnosti in jasnosti predpisa kot načelu pravne države. In so določili, ne le kvadraturo, ampak tudi številne izjeme.

Slab zakon

Celotna zgodba se je spremenila v farso, ki se je precej oddaljila od prvotne želje sindikatov trgovine. Izkazalo pa se je, da je vse skupaj usmerjeno proti velikim trgovcem in ne za večje pravice delavcev ter njihovo družinsko in duhovno življenje. Naj spomnimo še na podatke državnega statističnega urada, po katerih 74 odstotkov zaposlenih v trgovini nikoli ne dela ob nedeljah. Navadno pa jih ob nedeljah dela 12 odstotkov. Precej razvlečeno in dolgočasno, saj zdaj odgovornosti ne želi prevzeti nihče. Žal jim je, da so v nedeljsko delo vmešali državo, saj bi bilo bolje, če bi se o tem dogovorili delodajalci in delojemalci sami. Tako je na seji državnega zbora v uvodnem nagovoru povedal tudi gospodarski minister Andrej Vizjak: "Novela zakona o trgovini je povezana pravzaprav s celo kopico dogodkov, ki predvsem segajo v mandat prejšnje vlade in na neki način so padli tudi na mizo našega ministrstva po odločitvi ustavnega sodišča in žal tudi po tem, ko se socialni partnerji pravzaprav niso uspeli dogovoriti o rešitvi, ki bi zadovoljila predstavnike gospodarstva, predstavnike delodajalcev in seveda predstavnike zaposlenih. Kajti menim, da je odpiralni čas trgovin zadeva, ki sodi v socialni dialog, ki sodi v zadevo dogovarjanja in dogovora in manj na politično prizorišče." Dojeli so le, da je za trgovino ključnega pomena povpraševanje, to pa je veliko tudi v nedeljo. Ne samo v hipermarketih, ampak tudi v romarskih središčih, v trgovinicah, kjer ne prodajajo nujnih življenjskih potrebščin. Zato je vladajoča koalicija razširila seznam izjem, svoje je pristavila tudi opozicija.

Za v nedeljo odprte trgovine so prosili na Brezjah, saj ob nedeljah prodajo največ, v ponedeljek pa nimajo komu prodajati. "Naše male trgovinice s spominki ne najdem med izjemami, ki bi bile odprte ob nedeljah. ... Poleg parkirnine je naš glavni dohodek prodaja spominkov v trgovinici zraven bazilike. Si predstavljate veliki šmaren na Brezjah, ko na tisoče vernikov niti spominka z romanja ne bo moglo kupiti?" je opozarjal Janez Zupan, predsednik Turističnega društva Brezje, ki je v imenu romarskih središč vložil to pobudo. Seveda se jim je želja izpolnila. Poslanci so izglasovali, da bodo od 1. januarja trgovine z nujnimi življenjskimi potrebščinami odprte le deset nedelj na leto, razen izjem. V zakonu so določene tudi izjeme, trgovine, ki so lahko odprte brez omejitev. To so prodajalne z omejeno površino prodajnega prostora do 200 kvadratnih metrov na bencinskih servisih, v starih mestnih in trških jedrih, naravno- in kulturnozgodovinskih ter romarskih središčih, smučarskih centrih, marinah, kampih, zdraviliščih, turističnih središčih, bolnišnicah, na pokopališčih, v hotelih, na letališčih, mejnih prehodih ter železniških in avtobusnih postajah. Še vedno ostaja nedoločeno, kaj bodo obsegala turistična središča, vlada pa je menda pripravljena mednje uvrstiti tudi Postojnsko jamo, če bo interes. Zdaj je torej le vprašanje, koliko časa bo zadeva zdržala.

Ker je bilo treba upoštevati referendumsko voljo volilk in volilcev, gospodarske, socialne, zaposlitvene, turistične, pravne in druge morebitne negativne posledice, so nekatere rešitve v zakonu slabe. "Določene rešitve, ki so na mizi, so slabe. Slabe pa so zato, ker je treba imeti v vidu, da se slovensko gospodarstvo mora razvijati, mora postati bolj konkurenčno, da mora tekmovati z gospodarskimi subjekti v naši neposredni okolici, da se, skratka, mora ne nazadnje tudi odzivati to gospodarstvo na potrebe uporabnikov, potrebe kupcev, potrebe ljudi, ki te storitve potrebujejo. In če dosledno beremo referendumsko vprašanje in upoštevamo referendumsko voljo, potem vemo, da tudi trgovine v turističnih središčih, na primer pozimi v Kranjski Gori, poleti v obmorskih letoviščih, središčih, tudi manjše trgovine in tudi trgovine, ki nimajo zaposlenih, kjer je tako delodajalec kot delojemalec v isti osebi, tudi te trgovine žal v določenih primerih ne bodo smele biti odprte, če se dosledno upošteva referendumska volja ljudi. Zato je situacija, v kateri se je ob nedogovoru med socialnimi partnerji znašla politika v nezavidljivi situaciji," je ugotovil Vizjak.

V Italiji odprto

Človek se vpraša, čemu sploh referendum, če pa bodo z vsemi izjemami trgovine ob nedeljah delale, in ali se tako res rešuje osnovna celica družbe. "Cela vrsta omejitev je takšnih, ki so potrebne, se pa seveda lahko vprašamo, ali so skladne z duhom referenduma. Ena izmed takšnih je tudi dopolnilo, ki mu ne nasprotujemo in ga bomo podprli, da naj bodo trgovinice v romarskih središčih odprte, seveda, ker je tam možnost, da najprej kupiš, potem pa dobiš odvezo po principu vse na enem mestu. Po drugi strani bo pa trgovinica s spominki pred Postojnsko jamo in Predjamskim gradom še vedno zaprta ob nedeljah, čeprav je to destinacija, ki jo letno obišče več kot pol milijona turistov in jo je samo ob avgustovskih nedeljah obiskalo več kot 5000 ljudi. Skratka, cel kup imamo še odprtih vprašanj in se sprašujemo, kakšen zakon je to. Strinjam se z gospodom ministrom, res je slab zakon," je opozoril Matej Lahovnik.

Sindikati, zaščitniki referendumske volje, niso zadovoljni, čeprav koalicija vsevprek zatrjuje, da je novela taka prav zaradi upoštevanja te volje. V sindikatu pričakujejo, da bodo tisti, ki so glasovali za zakon, stopili pred javnost in povedali, da to, kar so sprejeli, ni referendumska volja, in razložili, zakaj so sprejeli takšno ureditev. Zadovoljen ni niti Janez Drobnič, saj je v nedavnem intervjuju za Večer dejal, da mali trgovci, tudi če bodo ob nedeljah delali, ne bodo ogrožali družinskega življenja. Ker v malo trgovino ne bo šla vsa družina in s tem bo nedelja namenjena duhovni in kulturni obogatitvi družine. Še vedno pa bo lahko šla v Italijo, saj je Riccardo Illy dosegel, da bodo v Furlaniji - Julijski krajini ob nedeljah trgovine odprte.

Naši trgovci so nad odločitvijo poslancev razočarani in že razmišljajo o ustavni presoji. Še najbolj so razočarani v Sparu, ker se nobena od njihovih 53 trgovin ne uvršča med izjeme. V nakupovalnih središčih bodo lahko odprte le prodajalne z življenjskimi potrebščinami, vse druge prodajalne pa bodo zaprte. Kot je povedal Igor Mervič, direktor Spara, nakupovalni center živi kot celota in ne hipermarket kot nekaj posebnega, in s tako ureditvijo kupcu ne dajo tega, kar želi. "Temu pravim, da nas hočejo amputirati. Ne razumem, kako lahko zakonodajalec tako smešno odloči. Ni mi jasno," je dejal.

Sparu se bo promet zmanjšal za okoli tri odstotke oziroma tri milijarde tolarjev, Mercatorju pa za 12 do 24 milijard tolarjev. Oba bosta morala odpuščati. Promet se bo za nekaj odstotkov zmanjšal tudi Tušu, vendar ta zaradi odpiranja novih trgovin ne bo odpuščal. V Emoni Obali Koper so prav tako razočarani, ker bodo imeli lahko odprte največ štiri trgovine iz verige Noč in Dan. To bo pomenilo 400 milijonov tolarjev izpada prometa ali 15 odstotkov prihodkov. Skratka, trgovci se bodo morali znajti, da bodo vsaj nekatere trgovine umestili med izjeme. Medtem pa bodo mali trgovci lahko delali in se sami odločali, kdaj bodo sebi in svojim delavcem namenili čas za družino. Bodo zaradi novega zakona res toliko na boljšem? Bodo imeli res tolikšen promet, da se jim bo splačalo delati ob nedeljah? Vse skupaj bo dokaj zmedeno, trgovci pa bodo morali kar nekaj denarja vložiti tudi v to, da bodo dobro obveščali kupce, katere trgovine in kdaj bodo odprte.

Seštevek vsega je torej splošno nezadovoljstvo nad novelo zakona, in sicer trgovcev, sindikatov, združenja za trgovino pri GZS, SNS, Desusa, SD, LDS, ki opozarjajo na spornost zakona, ki ustvarja neenakost med trgovci. Zadovoljni pa so v SDS in romarskih središčih. Zadovoljni so tudi v Piranu, ker so prepričani, da se uvrščajo med turistična središča ne glede na to, kakšna bo končna definicija. Zanimivo pa bo videti, ali bomo čez leto spet poslušali isto trgovinsko zgodbo. Do takrat bomo morda v nakupovalna središča lahko hodili tudi ob 22. uri.