Proti razpustitvi komisije

Prišli smo v drugo polovico zbiranja podpisov za referendum proti razpustitvi Komisije za preprečevanje korupcije, ki jih zbirajo člani Stranke mladih Slovenije. Ali jim bo uspelo zbrati 40.000 podpisov, kolikor jih potrebujejo za izvedbo referenduma, bomo izvedeli 7. januarja 2006. Ne glede na to, ali bomo imeli tudi referendum na temo odprava komisije za preprečevanje korupcije ali ne, pa smo si pogledali, kaj si o nameri vlade, da razpusti neodvisni organ, ki se ukvarja s preprečevanjem korupcije, mislijo pomembni predstavniki slovenske družbe, ki bi jih korupcija morala med drugim zanimati tudi po profesionalni plati. Vsem smo postavili enako vprašanje: "Ali ste za razpustitev Komisije za preprečevanje korupcije?Zakaj ja oziroma zakaj ne?" Glede na odgovore tistih, ki so si upali povedati, kaj mislijo, lahko sklepamo, da so slovenski pomembneži proti razpustitvi komisije za preprečevanje korupcije. Pisali pa smo že o tem, da so se že dokaj ostro odzvale tudi pomembne tuje organizacije, ki se ukvarjajo s preprečevanjem ali preganjanjem korupcije, kot so Transperancy International, OECD, Urad za droge in kriminal pri Združenih narodih, Greco ... Mednarodne ustanove so z začudenjem in neodobravanjem sprejemale informacije, da se v Sloveniji odpravlja neodvisni organ, ki preprečuje korupcijo. Večina vprašanih slovenskih strokovnjakov, ki se tako ali drugače srečujejo s korupcijo pri svojem delu, je prav tako proti razpustiti komisije in so svoje mnenje tudi podkrepili z razlogi za ohranitev "Kosove" komisije. Zanimivo, da so se odgovoru, češ da to ni njihovo področje oziroma da se s tem problemom niso ukvarjali, izognili Marko Simoneti, šef Ljubljanske borze, France Arhar, predsednik uprave Bank Austria Creditanstalt, Aleš Zalar iz Okrožnega sodišča v Ljubljani, Nataša Pirc Musar, pooblaščenka za dostop do informacij javnega značaja, in evroposlanec Lojze Peterle, ki ni imel časa odgovarjati na to vprašanje, ker se trenutno ukvarja z drugimi rečmi. Ivo Hvalica si ni upal dati izjave, ker se boji nove sodbe. Očitno si ne upajo povedati svojega mnenja, da se ne bi zamerili vladi oziroma njenemu predsedniku ali pa Kosu.

Janez Drnovšek, predsednik Republike Slovenije

"Ne. Komisija je šele dobro začela delovati in ni na razpolago elementov za oceno o njeni nepotrebnosti ali neučinkovitosti."

France Žnidaršič, vodja poslanske skupine Desus

"Nisem za razpustitev Komisije za preprečevanje korupcije, saj predlagana rešitev v predlogu zakona, zoper katerega je bila dana zahteva za uvedbo referenduma, ne ustreza zahtevanim ciljem, da bi lahko komisija, ki bi jo ustanovil DZ, nadzorovala tako zavezance kot nas poslance. Prepričan sem, da je za nadzor in preprečevanje korupcije ustrezna dosedanja rešitev, morda bi bilo treba le še doreči posamezne določbe zakona, ki so se izkazale kot nedorečene. Bojim se namreč, da se za zahtevo za razpustitev komisije skriva želja, da se zamenja njen sedanji predsednik, ne pa resnično izboljšanje dela komisije v okviru drugega organa (DZ)."

Boštjan Penko, šef bivšega Urada za preprečevanje korupcije, zdaj pa višji državni tožilec na Vrhovnem državnem tožilstvu

"S sedaj predlagano razveljavitvijo Zakona o preprečevanju korupcije se, po mojem mnenju, vračamo na izhodišče, od koder smo se pred leti, ob ustanovitvi Urada Vlade Republike Slovenije za preprečevanje korupcije, odpravili v boj proti korupciji. Pred tem časom smo o korupciji v Sloveniji praktično vsi vedeli vse (ali pa nič) in očitno bo tako tudi v prihodnje. Predvsem ni jasno, kdo bo bdel nad izvajanjem temeljnega, strateškega dokumenta - resolucije o preprečevanju korupcije, ki vsebuje vse potrebne zakonodajne, institucionalne in praktične ukrepe, na katerih lahko temelji uspeh v boju proti korupciji v naši državi, in kar še bolj zbuja skrb, predlaga se odprava strokovno zasnovane preventivne dejavnosti, ki v tem trenutku v Sloveniji predstavlja absolutno nujni sestavni del boja proti korupciji. Vse to so vprašanja, ki so neločljivo povezana z dolgoročno učinkovitim ukrepanjem proti korupciji; so resna, strokovno zahtevna in temeljijo na empirično-analitični podlagi; njihova redukcija na aktualni, spolitizirani dialog o obstoju ali neobstoju 'Kosove' protikorupcijske komisije pa je, za moje pojme, škodljivo, neverodostojno ravnanje, namenjeno predvsem nabiranju političnih točk in kot takšno v nobenem primeru ne more konstruktivno prispevati k zmanjševanju problema korupcije v naši državi in družbi.

Ni sicer dvoma, da so možne tudi drugačne zakonske in institucionalne rešitve na področju boja proti korupciji. Sedaj veljavnega zakona in institucije, katere pristojnosti in pooblastila je že prejšnja oblast močno omejila, ne branim po vsej sili in za vsako ceno, vendar mora pot do sprememb voditi skozi poglobljeno strokovno in nato tudi širšo družbenopolitično razpravo, v kateri bi bilo koristno, če bi lahko svoje mnenje povedali tudi tisti, ki nas je država vrsto let plačevala prav za to, da o tej tematiki nekaj vemo. Zavedati se moramo, da lahko učinkovit boj proti korupciji temelji le na dolgoročnem nacionalnem in političnem konsenzu; da pri tem ne sme obstajati 'leva' ali 'desna' opcija, ki bi si lahko, z vsakokratnim prevzemom oblasti, lastila ekskluzivni mandat za definiranje načina boja proti korupciji. Odpravljanje korupcije pač ni projekt za štiri leta vladanja."

Barbara Brezigar, vrhovna državna tožilka

"Vrhovno državno tožilstvo RS ne bo komentiralo eventualnih odločitev glede obstoja komisije."

Klaudijo Stroligo, direktor Urada za preprečevanje pranja denarja, je poudaril, da daje osebno mnenje in mnenje Urada za preprečevanje pranja denarja

"Sem proti razpustitvi Komisije za preprečevanje korupcije. Razlogi pa so naslednji:

1. Za uspešen boj proti korupciji morajo države sprejeti tako preventivne kot tudi represivne ukrepe. Upoštevanje samo enih ali preveliko zanašanje samo na represijo dolgoročno ne zagotavlja uspeha in bistveno povečuje tveganja na področju korupcije.

2. Konvencija Združenih narodov proti korupciji, ki jo namerava Slovenija podpisati in ratificirati, vsebuje jasno zahtevo po ustanovitvi organa, ki naj se ukvarja s preprečevanjem korupcije. Predlagani ' nadomestek', ki naj bi prevzel nekatere naloge omenjene komisije, glede na zadnji predlog besedila zakona ni usklajen z določbami omenjene konvencije.

3. Nadzor nad premoženjem funkcionarjev, ki ga je v prejšnjih letih opravljala komisija, ustanovljena v Državnem zboru, se je dokazano pokazal kot neuspešen in neustrezen, zato predlagano vračanje na 'staro rešitev' pomeni tudi vračanje na 'staro neučinkovitost'.

4. Model za preprečevanje korupcije, kot ga je izdelala Slovenija, je bil s strani več mednarodnih organizacij (Svet Evrope, OECD) ocenjen kot dober in ga tudi zato ne kaže kar tako spreminjati.

5. Pri pripravi zakona, s katerim je bila v RS ustanovljena omenjena komisija, so sodelovali številni strokovnjaki in predstavniki strokovnih služb ministrstev ter drugih državnih organov. Izbrana rešitev, to je ustanovitev prav take, neodvisne Komisije za preprečevanje korupcije, s prav takimi pristojnostmi na področju preventive, je bila v stroki splošno sprejeta kot dobra.

6. Ustanavljanje državnih organov (Komisije) in kmalu zatem njihova predlagana razpustitev brez izdelane podrobne analize razlogov za in proti ohranitvi nekega organa, kaže na to, da se je k temu pristopilo preveč 'na pamet'. Taki posegi v državno upravo, ki niso tudi strokovno utemeljeni, mečejo slabo luč na poslovanje države, tako v očeh domače kot tudi mednarodne strokovne javnosti."

Igor Šoltes, predsednik Računskega sodišča

"V interesu vsake pravne države mora biti, da ustvari ustrezne razmere in pravne podlage za učinkovito preprečevanje korupcije. S stališča Računskega sodišča je zelo pomembno, da se na področju javnega sektorja oz. porabe javnih financ čim bolj omejijo možnosti za pojave koruptivnih ravnanj. Računsko sodišče prav zato, da bi se čim hitreje odkrivala in preprečila takšna ravnanj, sodeluje z vsemi, ki k temu lahko prispevajo ali izrazijo interes, s tožilstvom, policijo, Državno revizijsko komisijo, delovnimi telesi Državnega zbora, nadzornimi odbori lokalnih skupnosti in tudi s Komisijo za preprečevanje korupcije.

Sicer velja, da se je Zakon o preprečevanju korupcije izkazal kot deloma pomanjkljiv, na kar kažejo tudi odločitev Ustavnega sodišča (prepoved poslovanja funkcionarjev z vsemi naročniki), neučinkovite sankcije zaradi nespoštovanj določil zakona in vprašanje kroga zavezancev, vendar odgovor, kateri organi ali instrumenti bi lahko sedanji sistem nadgradili in nadomestili v tem trenutku, ni videti povsem prepričljiv.

Vprašanje, ali se da učinkovitost preprečevanja korupcije povečati s spremembami obstoječega zakona ali z razpustitvijo komisije in prenosom pristojnosti na druge organe, zadeva predvsem zakonodajalca; ta mora pretehtati argumente za eno ali drugo rešitev, pomembno pri tem pa je, da se zagotovi neodvisnost, strokovnost in samostojnost tistega subjekta, katerega glavna skrb je preprečevanje korupcije z ustreznimi pravnimi sredstvi."

Matjaž Jager, direktor Inštituta za kriminologijo pri Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani

"Sem proti razpustitvi komisije, ker je treba standarde institucionalnega protikorupcijskega delovanja v naši državi zviševati, ne pa zniževati."

Aleksij Mužina, predsednik Državne revizijske komisije

"Nesporno je, da je preprečevanje korupcije z vidika pravne države velikega pomena. Ob zapisanem pa je treba izpostaviti, da Komisija za preprečevanje korupcije ni kategorija (organ), urejena v Ustavi Republike Slovenije. V posledici tega dejstva je odločitev o načinu in obliki institucionalne ureditve, ki naj zagotovi izvajanje nalog preprečevanja korupcije, naloga zakonodajalca. Slednji mora v svoji presoji pretehtati tako argumente v prid institucionalni ureditvi znotraj sodne oziroma zakonodajne veje oblasti kot tudi argumente v prid institucionalni ureditvi znotraj drugega neodvisnega organa. Rezultat takšne presoje mora biti izbira najbolj optimalne možnosti."

Marjan Odar, direktor Slovenskega inštituta za revizijo

"Najprej menim, da korupcija v Sloveniji obstaja in se verjetno pojavlja v različnih ter predvidevam, da v vedno novih in sofisticiranejših oblikah. Seveda pa v primeru, da je morda vpletena še politika na neposreden ali posreden način, to dejstvo le še otežuje odkrivanje in preganjanje koruptivnih dejanj. Torej je tudi preganjanje korupcije strokovno tudi vedno težje in zahtevnejše.

Na tej podlagi menim, da Slovenija potrebuje neodvisen in tudi strokovno močan organ, ki bo poleg organov pregona skrbel za odkrivanje, preganjanje in najprej za preprečevanje korupcije. Prvenstveno sicer menim, da je odkrivanje in preganjanje koruptivnih dejanj ena od nalog organov pregona, naloge posebne komisije ali kakega drugega organa pa vidim bolj v preventivni vlogi, saj tak organ zato, ker naj bi verjetno deloval na drugačen način in na drugačnih temeljih kot organi pregona, lahko veliko stori za preprečevanje korupcije predvsem s transparentnim delovanjem in obveščanjem javnosti o pojavih in tudi možnih pojavih korupcije. S tega stališča menim, da razpustitev Komisije za preprečevanje korupcije ne bi bila dobra zlasti v primeru, če njenega dela ne bi prevzel neki drug povsem neodvisen organ. Ne glede na organizacijsko umeščenost organa za preprečevanje korupcije pa menim, da bi bilo potrebno še njegovo aktivnejše delovanje, ter končno tudi strokovno okrepljeno delovanje tožilstev in drugih organov pregona za odkrivanje in preganjanje gospodarskega kriminala in tudi dejanj korupcije v tej in v drugih zvezah, predvsem v navezi s politiki na vseh ravneh."

Dušan Semolič, predsednik Svobodnih sindikatov Slovenije

"Menim, da je komisija potrebna. Nisem prepričan, da je prava alternativa tej komisiji nadzor komisije, ki bi jo sestavljali poslanci in poslanke. Z vsem dolžnim spoštovanjem do njih, oni vendarle ne morejo opravljati nekaterih del tako dobro kot za to usposobljeni člani komisije. Povrhu se v parlamentarnih telesih vedno odloča po strankarskem ključu, kar pri vprašanjih korupcije zagotovo ni pravi in odločilni kriterij. Tam žal prihaja v ospredje kriterij: naš - njihov, kar je najslabša popotnica uspešnega boja proti korupciji."