Zvezdice in križci

Mineva tretji mesec, odkar je bil na referendumu podprt novi zakon o RTV Slovenija. Zakon, ki mu je odločno nasprotovala celotna medijska stroka, domača in tuja, je sicer dobil le minimalno, 50,3-odstotno podporo. A državljani so pač večinsko podprli obljubo vladajoče koalicije, da se bo z novim zakonom izboljšal TV-program. Čeprav se koalicija v resnici nima pravice vmešavati v program RTV. Podprli so obljubo, da bo RTV-naročnina nižja. Čeprav se ta ne niža. Podprli so tudi zamisel o parlamentarnem kanalu. Ta še ni vzpostavljen, terja pa že prve žrtve. Kabelski operater Telemach namerava zaradi parlamentarnih prenosov žrtvovati odličen informativni kanal BBC World. Državljani pa so na referendumu podprli tudi obljubo koalicije, da bo imela politika z novim zakonom manjši vpliv na RTV kot doslej.

In prav zdaj spremljamo izpolnjevanje te obljube. Zaradi zakonskega določila, da bo poslej sestavo vodilnih organov RTV narekovala dnevna politika, se zdi obljuba sicer absurdna. Parlament, ki je doslej imenoval 5 od 25 članov sveta RTVS, bo zdaj imenoval kar 21 od 29 članov novoustanovljenega programskega sveta. Med njimi bo tudi 16 predstavnikov civilne družbe, ki so jih lahko do začetka decembra predlagali vsi državljani in organizacije, najuglednejše med njimi pa bo 10. januarja izbral parlament. Kako poteka izbira? Parlamentarna mandatno-volilna komisija (MVK) je prejela 213 kandidatur. Ko so izločili nepopolne kandidature, je ostalo v igri okoli 180 kandidatov. Zdaj bo vsak član MVK dobil seznam kandidatov in na njem obkrožil šestnajsterico, ki mu je najbolj všeč. Potem naj bi med seboj primerjali rezultate in tako dobili 16 favoritov. Zveni bizarno. Tudi zato, ker merila niso povsem jasna. Ni recimo jasno, kako bodo poslanci uresničili določilo o enakomerni regionalni zastopanosti v programskem svetu. Jasno pa je že, da bodo poslanci na besedo verjeli predlagateljem, da kandidati zadnjih pet let niso sodelovali v vodilnih organih politični strank. Sicer pa bo glavno merilo nazadnje tako ali tako večinska podpora. Večino v parlamentu pa ima vladajoča koalicija.

Zanimivo je, da v parlamentu seznama kandidatov dolgo niso hoteli razkriti. Sprva so ga dobili le člani MVK. Na vprašanje, zakaj je seznam skrbno varovana skrivnost, so v parlamentu odgovorili, da nosi gradivo oznako "interno gradivo", "to pomeni gradivo strokovnih služb za njihovo delo v zvezi s pripravo gradiv za sejo mandatno-volilne komisije. Strokovne službe ugotavljajo morebitne pomanjkljivosti v zvezi s kandidaturami, npr. neizdano soglasje za kandidaturo, nepopolno dokumentacijo ipd." Do prvega seznama smo novinarji vseeno prišli. Zasledili smo kandidature Spomenke Hribar, Nika Toša, Marka Breclja, Brede Kutin, Marka Milosavljeviča, Dušana Jovanoviča, Marjana Ogrinca, Emila Milana Pintarja, Huberta Požarnika ... Nekaj pa je tudi popolnih neznancev. Z izredno zanimivimi utemeljitvami. Neki kandidat je recimo primeren zato, ker lahko ves dan gleda televizijo, drugi bi prepovedal nastope poslancem, ki niso več aktualni, tretji je zgleden družinski oče, četrti spremlja televizijo še iz črno-belih časov.

Prvi seznam kandidatov pa je bil zanimiv tudi zaradi opomb. Imena tridesetih kandidatov so bila opremljena z zvezdicami. Na koncu seznama smo prebrali, da to pomeni, da so njihove kandidature nepopolne. Ker niso oddali različnih dokazil, so bili diskvalificirani. Zvezdico so si prislužili Manca Košir, Danilo Slivnik, Janez Markeš (zapisan kot Markež), Drago Jančar in Janši všečna zgodovinarka Jera Vodušek Starič. Dvaindvajset kandidatov pa je bilo v prvi različici seznama opremljenih s križcem. Seznam ni ponudil obrazložitve, kaj križec pomeni. Križec pa je stal ob kar nekaj zanimivih imenih. Nekaj jih je predlagal Zavod za oživitev civilne družbe, ki se je nazadnje izpostavil s podporo novemu zakonu o RTVS: Andreja Aplenca, Žarka Petana, pa še enega vladi všečnega zgodovinarja Staneta Grando, inženirja elektrotehnike Leopolda Gregorača (sicer Desusovega kandidata za člana nadzornega sveta RTV), teologa dr. Ivana Štuheca in urednika knjižne zbirke Beletrina pri Študentski založbi Mitjo Čandra. S križci so bili označeni tudi kandidati založbe Nova revija in njenega direktorja Tomaža Zalaznika. Poleg Čandra še publicist Drago Bajt, književnik Niko Grafenauer, oblikovalec jadrnic Japec Jakopin, umetnostni zgodovinar dr. Milček Komelj, oblikovalec Miljenko Licul, strokovna direktorica Kliničnega centra dr. Aleksandra Markovič - Predan, književnik Jože Snoj, dr. Bernard Nežmah z Mladine, dr. Matevž Tomšič s fakultete za družbene vede in dr. Tone Wraber z biotehniške fakultete. Križec so dobili še direktor Mednarodnega inštituta za bližnjevzhodne in balkanske študije mag. Zijad Bećirović, popevkar Lado Leskovar, glavni tajnik SVIZ-a Branimir Štrukelj, direktorica Vegrada Hilda Tovšak ter Dravograjčan Željko Kljajić, ki sta ga predlagala Koroški radio in Društvo KTV. Edini z zvezdico in s križcem je bil Jos Zalokar. Pojavilo se je več razlag križcev. Od tega, da gre za interne oznake, do tega, da gre za širši krog favoritov. O tem označeni kandidati niso vedeli nič. Licul je v smehu povedal, da je le privolil v kandidaturo, potem pa se ni več zanimal zanjo. Bećirović pa je denimo dejal, da je primeren za člana programskega sveta, saj bo kmalu doktoriral iz komunikologije.

Kako so križce razložili v parlamentu? Sekretarka MVK Mihaela Verbič je zatrdila, da križci ne pomenijo popolnoma nič: "V seznamu so ostali po pomoti. Gre za delovni pripomoček, za interne oznake za preverjanje, ki po pomoti niso bile odstranjene s seznama, ker se nam je mudilo z objavo. Takšen seznam je bil poslan le članom MVK, napovedali pa smo jim tudi pravico do popravkov." S križci naj bi bila MVK označila recimo kandidate, ki so jih prijavila društva, za katera ni bilo jasno, ali so registrirana ali ne. Tudi če križci dejansko ne pomenijo nič, pa bo zanimivo videti, koliko kandidatov, katerih imena so bila označena z njimi, bo nazadnje izvoljenih v programski svet. Po naključju bi namreč večina s križci označenih kandidatov z lahkoto dobila podporo vladajoče koalicije.