Razsipno slovensko oboroževanje

Vstop Slovenije v Nato je povzročil še dodatno oboroževanje Slovenije na račun davkoplačevalcev. Minister Karel Erjavec in načelnik generalštaba Ladislav Lipič sta v začetku februarja razodevala, da bo slovenske davkoplačevalce nova oborožitev stala 170 milijard tolarjev, za ta denar pa bomo dobili nove protioklepne in protiletalske raketne sisteme, oklepna vozila z osmimi kolesi, informacijske sisteme ... Okrepila pa se bo tudi zračna flota, saj naj bi že čez dobri dve leti nabavili transportno letalo. Slovenski vojaki, ki jih pošiljamo na misije tudi v najbolj zahojene in nevarne kotičke sveta, pa bodo po opremi postajali primerljivi z vojaki najbolj bogatih svetovnih držav.

Slovenska vojska je lani zadnji septembrski dan predstavila nove ostrostrelske puške in mitraljeze, ki jih bodo slovenski vojaki začeli uporabljati predvidoma letos junija. Kmalu pa naj bi bile izbrane tudi nove avtomatske puške, ki naj bi v slovenski oborožitvi zamenjale stare legendarne "kalašnikove". Sprva so se pojavljali podatki, da naj bi Slovenska vojska (SV) nabavila kar 14.000 novih avtomatskih pušk, nazadnje pa so nam na generalštabu povedali, da naj bi šlo za okoli 10.000 pušk. Ali je nova pehotna oborožitev slovenske vojske res potrebna, je drugo vprašanje. Ob nabavi novih mitraljezov so se pojavljale dileme, ali je smotrno kupovati belgijske mitraljeze, ki so jih razvili konec petdesetih let prejšnjega stoletja. Medtem pa je Slovenska vojska že posodobila in v Nato kaliber streliva priredila stare mitraljeze jugoslovanske izdelave (šarce), ki so izboljšana verzija nemških mitraljezov MG 42 iz druge svetovne vojne. Nemški Bundeswehr omenjene posodobljene mitraljeze MG3 še vedno uporablja kot glavni mitraljez svojih oboroženih sil. Poleg njih pa tudi Turki, ki so tretja največja vojska v zvezi Nato, Italijani ... Toda strokovnjaki Slovenske vojske so ocenili, da je zamenjava pehotne oborožitve slovenskih vojakov nujno potrebna, in Slovenska vojska je puškomitraljeze in ostrostrelske puške nabavila pri belgijskem proizvajalcu Herstal Group. Z njim bo najverjetneje sklenila posel za nabavo novih avtomatskih pušk. Račun za mitraljeze in ostrostrelske puške je Slovenska vojska podrobno javno objavila, za opremo in ostale drobnarije pa je navedla le skupen znesek, tako da bodo davkoplačevalci videli, kam gre njihov denar. 135 ostrostrelskih pušk treh različnih vrst in 350 mitraljezov dveh vrst je stalo 926,995.000 SIT, ostala oprema pa 896,411.386 SIT. Slovenska vojska je posel sklenila z zastopnikom FN Herstala, podjetjem Arex, d. o. o., iz Šentjerneja. Posel z Belgijci je bil sklenjen za protidobave v celotni vrednosti posla. Za protidobave bo prav tako skrbel Arex, ki bo po pisanju revije Obramba proizvajal nabojnike za FN Herstal, hkrati pa bo odgovoren za logistiko in podporo nove slovenske oborožitve.

Ob pogledu na cenik so bili nad navedenimi zneski precej presenečeni nekateri poznavalci orožja, saj so jim cene nabavljenega orožja zdele previsoke. Janez Kotnik, dipl. obramboslovec, sodni izvedenec za orožje in preizkuševalec številnih pehotnih orožij, nam je zatrdil, da so zneski za približno polovico precenjeni. Vsaj glede na maloprodajne cene orožja in opreme v specializiranih revijah in pri ponudnikih na internetu. Če to drži, je v tem orožarskem poslu poniknila cela milijarda tolarjev davkoplačevalskega denarja.

Onstran oceana je orožje precej cenejše

V ZDA trgovci z orožjem ponujajo tudi avtomatsko orožje in ostrostrelske puške, ki jih lahko nabavijo pripadniki policije in drugih posebnih varnostnih organov v službi zakona. Torej tisti, ki imajo posebna dovoljenja in si želijo izboljšati ali povečati svoj oborožitveni arzenal. V nekaterih evropskih državah pa lahko civilisti s posebnim dovoljenjem in ob izpolnjevanju posebnih varnostnih ukrepov nabavijo tudi avtomatsko orožje in mitraljeze.

Ostrostrelsko puško ultima ratio commando, za katero je Slovenska vojska plačala 1,978.000 SIT za kos, ameriški trgovci na svetovnem spletu ponujajo za 6.999 ameriških dolarjev, kar je preračunano v tolarje približno 1,400.000 SIT. Torej skoraj 600.000 tolarjev manj. Janez Kotnik je priskrbel tudi predračun švicarskega orožarja, ki ponuja čisto nov mitraljez FN MAG s stojalom in rezervno cevjo, kakršnih je 100 kosov kupila slovenska vojska, za 5400 švicarskih frankov (831.000 SIT). Slovenska vojska je za en kos plačala kar 2.918.000 SIT. Najvišja cena primerljivih ostrostrelskih pušk kalibra 12.7 (ameriška barett M82A1), kot je nabavljena puška hecate II, pa naj bi bila okoli 12.000 USD (približno 2,4 milijona SIT), SV pa jih je nabavila po 3,729.000 SIT. Podobno naj bi bilo tudi z ostalim orožjem. Poleg tega je treba upoštevati dejstvo, da omenjeni trgovci ponujajo majhne količine orožja ali pa celo en sam primerek, kar naj bi že tako ali tako dvignilo njegovo ceno. SV pa je kupila več kot sto kosov orožja pri enem ponudniku in bi si lahko izborila kakšen količinski popust.

Druga, morda še bolj sporna zgodba je nakup preostale opreme, v katero sodijo rezervni deli, namerilne naprave, podstavki, usposabljanje, literatura ... Slovensko vojsko smo zaprosili za podobno podrobno razčlenjen račun, kot je bil za puške in mitraljeze. Številni rezervni deli in namerilne naprave so tudi v prosti prodaji in primerjava cen je še celo lažja kot pri orožju. "Posameznih cen za optične namerilne naprave, podstavke, rezervne dele, orodje in kontrolnike vam žal ne morem v celoti opredeljevati, ker je njihova specifikacija sestavljena iz več kot 500 identov s posameznimi cenami. Pri osnovnem nakupu kompletov rezervnih delov smo sledili vzdrževanju sredstev skozi celoten uporaben življenjski cikel. Ta pa zajema 10-letno obdobje uporabe orožij. Pri nabavi rezervnih delov smo sledili predlogu, ki je bil izdelan na podlagi večletnih izkušenj proizvajalca posameznega tipa orožja. Prav tako je nabavna cena rezervnih delov in orodja odvisna tudi od nabavljenih količin in celotnega komercialnega paketa (protidobave)," nam je poslal odgovor Simon Korez, odgovoren za odnose z javnostjo pri generalštabu SV. Za informacijo nam je navedel nekaj primerov: "Komplet specialnih kontrolnikov za lahki puškomitraljez 5,56 mm Minimi para (PM Minimi) stane okrog 560.000 tolarjev, rezervni hidravlični povratnik kopita za PM Minimi okrog 180.000 tolarjev, orodje za naravnavanje strelne črte (namerjanje) okrog 350.000 tolarjev, rezervni pribor za puškomitraljez 7,62 mm MAG okrog 200.000 tolarjev, rezervna udarna igla za MAG 7.500 tolarjev, ojačevalec svetlobe za ostrostrelno orožje okrog 5,400.000 tolarjev, strelni daljnogled za ostrostrelno puško okrog 700.000 tolarjev." Strelni daljnogledi znamke Smith & Bender in Night Force, s katerimi so opremljene nove ostrostrelske puške, recimo v maloprodaji pri avstrijskem trgovcu stanejo 2600 (624.000 SIT) oziroma 2100 evrov (504.000 SIT). V specializirani ameriški orožarski reviji pa v oglasu rezervno udarno iglo za FN MAG ponujajo za 30 dolarjev (6000 SIT). Tudi rezervna oprema je pri specializiranih trgovcih nekaj deset odstotkov nižja od tiste, ki jo je plačala SV.

Je varnost Slovenije ogrožena?

Zaradi povpraševanja po cenah opreme je SV postala kar naenkrat veliko bolj skrivnostna. Podatki o natančnih nabavnih cenah opreme so postali zaupni, saj bi bila v nasprotnem primeru celo ogrožena varnost Slovenije. Omenjeni Janez Kotnik je namreč Mors na podlagi dostopa do informacij javnega značaja zaprosil za vpogled v prodajno pogodbo. Toda Mors ga je zavrnil z dejstvom, da gre med drugim za naročilo zaupne narave, saj pri nakupu oborožitve, vojaške opreme in specialne operativne tehnike niso potrebni klasični postopki oddaje javnih naročil. "Količine orožja, njegove zmogljivosti, predvsem pa zagotavljanje logistike in vzdrževanja so podatki, ki so pred nepooblaščenimi vpogledi zavarovani z različnimi stopnjami tajnosti. Njihovo razkritje bi namreč pomenilo zmanjšanje bojne sposobnosti enot Slovenske vojske, zmanjšanje možnosti uporabe enot in posameznikov v bojnih operacijah ter bi posledično tudi ogrozilo obrambno zmogljivost Republike Slovenije," so v zavrnitvi zapisali v Mors. Vse skupaj je malce shizofreno. Slovenska vojska mirno objavi količino nabavljenega orožja in njegovo ceno, daljnogledi, rezervni deli, podstavki, literatura in njihova cena pa so tako tajni, da bi njihovo razkritje ogrozilo varnost države. Zaradi zavrnitve vpogleda v pogodbo je seveda romala pritožba na informacijsko pooblaščenko za dostop do javnih informacij Natašo Pirc in ta naj bi odločila, ali je orožarska prodajna pogodba javna ali ne.

Za komentar, kaj menijo o naših podatkih o cenah orožja, smo povprašali pristojne pri SV. Cene in njihovo oblikovanje so po njihovem mnenju relativna zadeva. Vedno so odsev pogajanj in specifikacij ter celotnega ponudbenega svežnja. Za nov mitraljez MAG z dodatno opremo, ki ga prodaja švicarski trgovec, pravijo, da v verziji, kot ga naročajo vojske, ni dosegljiv na civilnem trgu. "Resda lahko zbiratelji dobijo staro in rabljeno orožje, vendar samo v polavtomatski verziji in običajno brez kompleta. Z novim, vojaškim orožjem pa je zgodba popolnoma druga. Dodatne zahteve seveda narekujejo tudi ceno, kot na primer letvica 'Picatinny', rezervna cev, komplet orodja, natančne zahteve za denimo tip napenjalne ročice, skrivala plamena ..." Dodatne zahteve pa naj bi potemtakem za več kot dva milijona tolarjev podražile mitraljez. Prav tako naj bi bilo nemogoče primerjati cene za ostrostrelno orožje. "Eno je cena standardnega orožja za športne strelce, drugo pa so posebne zahteve za službene potrebe - dodatne letvice za namestitev opreme, poseben komplet za vzdrževanje, posebna torba za nošenje, rezervni okvirji, specialni merki, točno določen sprožilni mehanizem, dodatna cev z integriranim dušilcem (civilnemu trgu je popolnoma nedosegljiva) ..." Pa čeprav je bila ponudba iz ZDA, ki smo jo navajali, opredeljena za službene namene pripadnikom organov pregona in ne ljubiteljskim strelcem. Za optične naprave so nam potrdili, da je cena na prostem trgu takšna, kot pravijo naši podatki. Pri nabavi za SV pa gre za profesionalni model, ki civilnemu trgu ni ravno dostopen (npr. optika vsebuje zaščitni filter IR, ki ga po naših podatkih uporabljajo samo še Angleži) z vsemi montažnimi elementi. Slovenska vojska tudi trdi, da v poslu ni bilo nobenih posebnih provizij posrednikom. Z nakupom ostrostrelnih pušk in mitraljezov pa je slovenska industrija pridobila vrsto novih naročil v okviru obveznosti protidobav. Nabave in protidobave bo izvajalo isto podjetje, Arex.

Precej večji denarni zalogaj kot mitraljezi in "snajperske" puške bo nabava avtomatskih pušk. Običajna cena tovrstnega orožja naj bi se gibala med 400 in 900 evri. Toda SV bo, kot kaže, nabavila precej dražje sodobnejše orožje. Tip orožja še ni znan, toda končna odločitev naj bi bila sprejeta kmalu. Po neuradnih informacijah in po informacijah v medijih naj bi v finalni izbor novih slovenskih avtomatskih prišli nemška heckler-koch G 36 in belgijska FN 2000. Slednja je velik favorit, saj gre za istega proizvajalca, kot so nove ostrostrelske puške in mitraljezi. Prav zanimivo bo, če bo SV objavila nakupno ceno tega orožja. Za informacijo naj povemo, da jo spletni orožarski trgovci v ZDA ponujajo pripadnikom policijskih in sorodnih redarstvenih enot za okoli 1700 dolarjev, kar je okoli 340.000 SIT. Konkurenčni nemški heckler-koch G 36 pa je ameriških osebam zakona dostopen za nekoliko nižjo ceno, okoli 1500 USD (300.000 SIT).