17. 3. 2006 | Mladina 11 | Politika
Krasni novi red in mir
Okrepljeno varstvo tiste dobrine, ki izključuje vsa protipravna dejanja, s katerimi se kršijo splošna pravila vsakdanjega dela in življenja
© Borut Peterlin
Za ogrevanje si zavrtimo klasično šentflorjansko epizodo, ki je dramatični vrhunec doživela na začetku minulega tedna. Nekatere državljane Slovenije so močno vznemirili džambo plakati z razgaljenim stasom domače Playboyeve zajčiče Rebeke. Ker je oglaševalsko akcijo naročil Playboy, je bržčas vsakomur jasno, da je Rebekina golota tako diskretna kot estetska, tako kot profesionalna fotografija, ki Rebekine čare ovekoveči. Od spornih, da ne rečem grešnih delov ženskega telesa sta eksplicitno izpostavljeni samo prsni bradavički, ki pa sta bili do sedaj na nekaterih drugih džambo plakatih za kozmetične izdelke in modno galanterijo tudi že bolj razgaljeni in večji. No, kljub temu so ob pogledu na Rebeko še posebej hudo bolečino utrpeli v naselju Brezovica, kjer naj bi eden od fundamentalističnih prebivalcev dosegel celo umik plakata ter svojo neposredno akcijo (botrovala naj bi ji tudi skrb za varnost v prometu) za Finance utemeljil z izjavo, da so za voznike lahko moteči tudi obcestni plakati za žensko perilo, vendar je med njimi in Playboyem velika razlika. In to v sporočilu. “Prvi sporoča, kupi to in to perilo, kaj ta (Playboyev, op.p.) sporoča, pa vemo vsi.” Seveda vemo, sporoča, kupi to in to številko Playboya. Ne vemo pa, zakaj bi bil za razliko od džambota s čipkastimi gatami sporen. “Pritožbe, ki jih v zadnjem času dobivamo na uredništvo, so vedno enake,” razlaga Boštjan Jevšek, glavni urednik Playboya, ki je zaradi gonje proti plakatu z Rebeko že protestiral pri Slovenski oglaševalski zbornici. “Z enake ne mislim samo vsebinsko, marveč tudi oblikovno in slogovno, natisnjene pa so z istimi fonti. Spremenjena so samo imena podpisnikov in kraji, od koder so odposlane. Fotografija je po vseh kriterijih estetska in zgolj zaradi golote ne more biti žaljiva,” zaključuje Jevšek.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
17. 3. 2006 | Mladina 11 | Politika
© Borut Peterlin
Za ogrevanje si zavrtimo klasično šentflorjansko epizodo, ki je dramatični vrhunec doživela na začetku minulega tedna. Nekatere državljane Slovenije so močno vznemirili džambo plakati z razgaljenim stasom domače Playboyeve zajčiče Rebeke. Ker je oglaševalsko akcijo naročil Playboy, je bržčas vsakomur jasno, da je Rebekina golota tako diskretna kot estetska, tako kot profesionalna fotografija, ki Rebekine čare ovekoveči. Od spornih, da ne rečem grešnih delov ženskega telesa sta eksplicitno izpostavljeni samo prsni bradavički, ki pa sta bili do sedaj na nekaterih drugih džambo plakatih za kozmetične izdelke in modno galanterijo tudi že bolj razgaljeni in večji. No, kljub temu so ob pogledu na Rebeko še posebej hudo bolečino utrpeli v naselju Brezovica, kjer naj bi eden od fundamentalističnih prebivalcev dosegel celo umik plakata ter svojo neposredno akcijo (botrovala naj bi ji tudi skrb za varnost v prometu) za Finance utemeljil z izjavo, da so za voznike lahko moteči tudi obcestni plakati za žensko perilo, vendar je med njimi in Playboyem velika razlika. In to v sporočilu. “Prvi sporoča, kupi to in to perilo, kaj ta (Playboyev, op.p.) sporoča, pa vemo vsi.” Seveda vemo, sporoča, kupi to in to številko Playboya. Ne vemo pa, zakaj bi bil za razliko od džambota s čipkastimi gatami sporen. “Pritožbe, ki jih v zadnjem času dobivamo na uredništvo, so vedno enake,” razlaga Boštjan Jevšek, glavni urednik Playboya, ki je zaradi gonje proti plakatu z Rebeko že protestiral pri Slovenski oglaševalski zbornici. “Z enake ne mislim samo vsebinsko, marveč tudi oblikovno in slogovno, natisnjene pa so z istimi fonti. Spremenjena so samo imena podpisnikov in kraji, od koder so odposlane. Fotografija je po vseh kriterijih estetska in zgolj zaradi golote ne more biti žaljiva,” zaključuje Jevšek.
Dan po objavi članka v Financah sta se tržna inšpektorja po uradni dolžnosti najavila v videoteki Ruski car na Dunajski. Kakšno naključje, na isti dan je v državnem zboru potekala obravnava novega predloga zakona o varstvu javnega reda in miru. Videoteka Ruski car namreč določen segment svoje dejavnosti na zasebnem prostoru oglašuje z džambo plakatom, na katerem sta gola porno diva Vivian Schmitt (na profesionalni in estetski fotografiji pokaže še manj grešne kože kot Playboyeva Rebeka) in napis: “4000 porno naslovov”. Kaj bi lahko žalilo javno moralo oziroma kršilo javni red in mir, lastnik videoteke Dušan Andrejka ne ve. “S plakatom že več kot mesec dni oglašujemo del naše široke ponudbe filmov in ves ta čas ni bilo niti ene same negativne reakcije na domnevno neprimernost oglasa, kaj šele da bi se kdo pritožil. Fotografijo za plakat sem skrbno izbral in pazil, da bi bila čim bolj diskretna. Sporne golote je marsikje več kot na našem oglasu, beseda porno pa tudi ni prepovedana, saj jo najdemo v Slovarju slovenskega knjižnega jezika,” se pospešenim aktivnostim inšpekcije čudi Andrejka.
Ni kaj, opcija, ki je dobila mandat na volitvah, res izkazuje nesebično skrb za državljane. Skrbi jo, da volilno telo ne bi v osrednjem časopisju kaj grdega prebralo. Skrbi jo, da volilno telo ne bi slišalo kaj nezaslišanega na nacionalnem radiu oziroma videlo kaj neviđenega na nacionalni televiziji. In v tem duhu je bržčas nastajal tudi že omenjeni predlog zakona o varstvu javnega reda in miru.
Telesna vzgoja
“Osnovni namen predlaganega zakona je čim jasneje in določno opredeliti nesprejemljiva družbena ravnanja in zanje določiti primerno sankcijo,” je povedal notranji minister Dragutin Mate. “Temeljno načelo in cilj in poglavitna rešitev predloga zakona je učinkovito zagotavljanje javnega reda in miru z namenom uresničevanja pravice posameznika do varnosti in dostojanstva.” Koalicijske partnerice SDS, NSi in SLS so nad predlogom naravnost navdušene, običajno pohlevni DeSUS pa si je tokrat upal privoščiti čisto majčkeno ločeno mnenje in opozoriti na čudno logiko kaznovanja, saj bo v primeru, če bo predlog zakona sprejet (v to pa dvomijo le redki), vpitje na javnem kraju lahko oglobljeno s 100.000 SIT, kar je toliko, kot boste morali odšteti za javno spolno občevanje ali razkazovanje spolnih organov na javnem mestu. Ne preseneča, da so to opazili prav penzionisti, je pripomnil novinarski kolega, saj bo pripadnike DeSUSa definitivno prej prijelo, da bi v javnosti vpili kot pa fukali.
Po svoje je razumljivo - in v določenem pogledu celo pohvalno - tudi navdušenje SDS, NSi in SLS nad predlaganimi spremembami in dopolnili zakona. Spomnimo se, v zadnjem času nihče ni tako eklatantno vznemirjal javnosti ter kršil javnega reda in miru kot prav poslanci opcije, ki je dobila mandat na volitvah. Najprej je gospod Franc Pukšič (SDS) javno preklofal svojo polnoletno hčer, ker si je drznila v njegovi prisotnosti prižgati cigareto. Normalno, očeta je pač skrbelo hčerino zdravje. Gospod Branko Kelemina (SDS) je v podzemni garaži nabunkal delavca, ki je bil tako predrzen, da si je upal zahtevati potrdilo o plačani parkirnini od v državotvorne misli zatopljenega poslanca. Jasno, poslanec je bil izzvan. Gospod Janez Drobnič (NSi) je osorno butnil novinarko, ker je v njegovi prisotnosti opravljala svoje delo in mu zastavila novinarsko vprašanje. Kaj ste pa drugega pričakovali, gospod je bil vendar sprovociran. Gospod Pavel Rupar (SDS) si je javno zaželel pregleda mednožij dveh opozicijskih poslank. Ja normalno, ejga, saj je en kos desca. Da ne govorimo o Janezu Podobniku (SLS); njegovo omledno mlatenje prazne slame v javnosti se podobno kot Ruparjeve ginekološke težnje po vsej verjetnosti kvalificira med nespodobno vedenje na način, ki povzroči zgražanje ali vznemirjanje ljudi in se po 7. členu novega zakona kaznuje z globo od 25.000 do 100.000 SIT.
Agresivnost koalicijskih poslancev bo v bodoče krotil 6. člen, ki sankcionira nasilno in drzno vedenje, v 3. odstavku pa pravi takole: “Kdor izziva ali koga spodbuja k pretepu ali se vede na drzen, nasilen, nesramen, žaljiv ali podoben način ali koga zasleduje in s takšnim vedenjem pri njem povzroči občutek ponižanosti, ogroženosti, prizadetosti ali strahu, se kaznuje z globo od 60.0000 do 120.000 tolarjev.” Da bi se pri tem izognili slehernemu dvomu, bomo z novim zakonom dobili tudi novo definicijo PRETEPA: “Pretep je opredeljen kot medsebojno fizično obračunavanje z izmenjavo udarcev med dvema osebama ali več osebami, kar pomeni, da ne gre za pretep, če ena oseba pretepa drugo, ta pa ji udarcev ne vrača ali se samo brani. Za obstoj storitve prekrška je torej pogoj, da gre za najmanj dve osebi, ki si med seboj izmenjujeta udarce. Pod pojmom udarci so mišljene vse vrste udarcev z roko, nogo ali drugimi deli telesa, npr. glavo. Ne pretepa se tisti, ki se brani, ali tisti, ki razdvaja oziroma pomirja osebe, ki se pretepajo.”
Skratka, opcija, ki je dobila mandat na volitvah, s predlogom zakona o varstvu javnega reda in miru sporoča, da je zakon v našem interesu, saj namerava z njim v prvi vrsti korigirati sebe.
Družbeno moralna vzgoja
V obdobju koalicijskega obleganja utrjenih branikov nacionalne televizije in sprejemanja uravnoteženega zakona o RTV je iz ženskih poslanskih vrst Nove Slovenije prišla izjava, da bo opcija, ki je dobila mandat na volitvah, poskrbela, da bo v nacionalkini programski shemi manj nasilja in pornografije. Ko so se novinarji Mladine na dotično poslanko NSi obrnili s prošnjo, naj jim za božjo voljo zaupa, kje, kdaj in kako slovenska nacionalna televizija vrti pornografski material, je gospo naenkrat minila volja po razkrivanju razvrata, ki si ga javni zavod privošči z denarjem odjemalcev električne energije. Tudi minister Vasko Simoniti, ki je v življenju vsrkal kar nekaj kulture in bi moral biti že po svoji funkciji suveren v ločevanju zrnja kakovostnih vsebin od populističnih plev, je med tiskovno konferenco o novem medijskem zakonu na novinarsko vprašanje, naj, lepo prosimo, definira pornografijo, nepričakovano obmolknil in z repom med nogami zapustil bojišče.
Če strnemo, koalicija se v skrbi za čistejši duševni profil volilnega telesa sicer zaveda, da mora pornografijo v kali zatreti, ne ve pa, kako pornografija izgleda. Zato jo z medijskim zakonom poskuša izbezati na dan, da bi si jo naposled ogledala z vseh strani. 11. člen novega zakona o varstvu javnega reda in miru, ki govori o nedovoljenem ponujanju spolnih uslug in pravi: “Kdor na javnem kraju ponuja ali vsiljuje spolne usluge, se kaznuje z globo od 50.000 tolarjev do 100.000 tolarjev,” ima slično didaktično funkcijo. Opcija, ki je dobila mandat na volitvah, bi se rada na lastne oči prepričala, kako izgleda ulična prostitutka. Do zdaj je namreč še ni imela prilike videti, saj je splošno znano, da je bila ulična prostitucija v Sloveniji od nekdaj zanemarljiv, če že ne neznaten pojav. In ko bodo enkrat take vsiljive prostitutke popisane in oglobljene, družinski očetje visokih moralnih norm ne bodo več v dilemi, ali naj zaradi vsiljevanja spolnih uslug naznanijo punco v minici s pirsingom v popku, ki jim za hrbtom stoji na avtobusu mestnega prometa.
Novi zakon bo obenem intenzivneje angažiral slovensko policijo, ki jo bije glas, da ne dela nič oziroma da dela premalo. Za popis in izterjavo 20.000 tolarjev kazni od klošarja, ki bo “na vsiljiv ali žaljiv način koga nadlegoval z beračenjem za denar ali druge materialne dobrine”, kot to definira 9. člen, bo državni represivni aparat porabil toliko časa, papirja in davkoplačevalskega denarja, da se nam bo zavrtelo v glavi. Za češnjico na torti dodajmo še tole izjavo gospoda Dragutina Mateja: “Vsi sklepi policistov in izrečene kazni so podvržene sodnemu varstvu, komurkoli se bo kršila kakršna koli določba in bo mislil, da je policist neprimerno ukrepal glede višine kazni, si bo lahko s sodnim varstvom zagotovil, da se seveda te zadeve odpravijo.” Sodstvo s sveže znižanimi plačami je že zdaj navdušeno, koliko dodatnih projektov Lukenda bi pomenilo sprejetje novega zakona o varovanju javnega reda in miru, pa vprašajte izvedenca za to tematiko, gospoda Lovra Šturma.
Velika neznanka ostaja tudi, kako nameravajo policisti z začasnim odklopom elektrike, plina in predvsem vode preprečiti oziroma utišati prekršek motenja ali vznemirjanja javnosti v obliki starega dobrega študentskega ali navijaškega žura, kjer se žre izključno alkoholne pijače in čipse, pleše v temi in rjuje narodno zabavne napeve glasneje, kot bi to zmogel ferštekaraj.