Parada yes, parada no?!

V torek je vojaška parada našla mesto tudi v državnem zboru. Razlog za sklic Anderličevega odbora za obrambo je bilo vprašanje poslanca SD Aurelia Jurija o tem, če je primerno, da se vrhovni poveljnik vojske in obrambni minister javno prerekata, ali je parada dobra ali ni. Postavljalo se je skratka zanimivo vprašanje linije poveljevanja in hierarhije. Po pričakovanjih naj bi v presoji ravnanja obeh politikov pomembno mesto odigral politični predznak.

A seja odbora za obrambo je bila dolgočasna. Poslanci se o pristojnostih niso resneje pogovarjali, bolj jih zanimalo, zakaj za vraga morajo razpravljati o javnih polemikah med enim in drugim politikom, kdo bo sprejel končno odločitev za parado, in jasno, kdo so tisti, ki nasprotujejo slavnostnemu mimohodu slovenske vojske. Tole zadnje je zanimalo predvsem poslance vladajoče koalicije, ki načeloma podpirajo vojaško parado.

Pričakovano je najbolj pretiraval Zmago Jelinčič, poslanec, čigar stranka včasih zastopa interese vlade, včasih pa ji tudi nagaja. Plemeniti je tako podvomil o iskrenosti posameznikov, ki paradi nasprotujejo. Po njegovem je bilo morda "njihovo delovanje v času osamosvojitvene vojne vprašljivo, če ne celo takšno, da je podpiralo sovražnika takratnega. In namesto da bi pomagali našim enotam, so nekateri, ki so danes proti paradi, vozili kruh vojakom jugoslovanske ljudske armade in pijačo". Gre za že nekajkrat prežvečeno zgodbo o tem, kako je tedanji župan Kopra Aurelio Juri med pogajanjem o predaji vojašnice vojakom JLA prinesel koš kruha. Predaja "malice" naj bi bila takrat dogovorjena s teritorialno obrambo in policijo. Očitki o tem, da se tisti, ki so proti paradi, sramujejo slovenske vojske in da so bili proti osamosvojitvi, so vznejevoljili poslanca LDS Aleša Guliča. Dolgolasi pacifist, ki nasprotuje paradi, se je po lastnih besedah sam aktivno udeležil vojne za Slovenijo. Leta 1991 je bil Gulič urednik Radia Trbovlje, ki je tako kot ostale medijske hiše podpiral teritorialno obrambo in Jelka Kacina. Skupaj s poslancem Barovičem pa sta kot civilni osebi teritorialcem na Kum iz doline nekajkrat pripeljala hrano in druge stvari. "Tisti, ki ste služili pehoto, tam se rojevajo pacifisti. Tisti, ki so udobno preživeli kakšno vojsko, tisti pa se lahko gredo potem tudi parade," je na parlamentarnem odboru trdil Gulič. Sam je sicer prepričan, da se bo Janša na koncu vendarle odločil za "umik parade".

Nekaj ostrih besed so zagovorniki parade namenili tudi vrhovnemu poveljniku. Nenavadno se jim je zdelo, kako je lahko vrhovni poveljnik slovenske vojske proti slavnostni paradi, ki naj bi bila za vojsko prikaz spoštovanja in priznanja. Jelinčič je bil tradicionalno žaljiv. Zanj bo morebitna parada nekaj pomembnega, to ne bo parada, "ko bo nekdo z indijansko čepico na glavi, s frulico v rokah hodil čez mesto, za njim bodo pa korakali, ne vem kateri, tisti drugače misleči, da ne bom kaj drugega rekel". V napadih na Drnovška pa je bilo tudi nekaj nedoslednosti. Ivan Jelen iz Desusa je tako dejal, da mu je žal, ker je nekdanji predsednik Jugoslavije, ki danes opravlja funkcijo predsednika Slovenije, proti paradi. "Takrat je korakal na tej paradi Jugoslavije kot taki, danes pa je proti tej paradi". Jelen se je malo zmotil; ko je bila leta 1985 slavnostna parada JLA v Beogradu, je bil Drnovšek samo direktor v Trbovljah, s parado na beograjskih ulicah ni imel ničesar. Kakorkoli, poslanci na seji niso sprejeli nobenega sklepa. Opozicija je negodovala, ker je predstavnik državnega zbora brez pravih pooblastil podprl izvorni predlog Zornovega odbora, predstavnikom oblasti pa se razprava o paradi sploh ni zdela smiselna.

Po službeni dolžnosti se je seje udeležil še Ladislav Lipič, ki je zagotovil, da bo vojska, če bo takšen seveda ukaz, svojo vlogo pri 15-obletnici osamosvojitve "korektno in profesionalno opravila". Tam je bil tudi minister Karel Erjavec. Po njegovem mnenju parada za dan državnosti ni smiselna, če je vrhovni poveljnik ne podpira. Zdi se, da izjava ministra za obrambo ne pušča dvomov - ker si Drnovšek ne bo premislil, parade ne bo. A vseeno je treba spomniti, da je isti minister pred meseci prav prepričljivo trdil, da slovenski vojaki ne bodo odšli v Irak. Njegove besede so se pozneje izkazale za neresnične. Erjavcu se zdi najbolje, da predsednika vlade in republike vendarle "opravita pogovor o tem in skušata svoja stališča uskladiti". Po naših informacijah do tega pogovora še ni prišlo. V komisiji za državne proslave naj bi odstavljenega Lavrinca zamenjala Valentina Flander.

In še nekaj. Jurčičev lavreat, novinar in sociolog Matej Makarovič je v kolumni za Delo podvomil o odkritosti tistih, ki so proti paradi. "Pa vendar je ogromna večina sedanjih (malo starejših) najostrejših nasprotnikov vojaške parade v starih časih modro molčala o problemu splošne militariziranosti komunističnega režima," je zapisal Makarovič. "Morda so se pa takrat bali, čeprav mnogi od njih danes trdijo, da slovenski komunizem vendarle ni bil tako trd kakor drugi? Vsekakor je treba podvomiti o iskrenosti tistih novodobnih 'pacifistov', pri katerih doslednost ni ravno močna točka, še posebno ker lahko med njimi najdemo tudi kakšnega bivšega visokega oficirja JLA ..." Makarovičeve trditve ne držijo. Tako Mladina kot tudi velik del podpisnikov v času komunizma nista molčala. Morda pa je treba podvomiti o iskrenosti novodobnih novinarjev, ki v neodvisnih prispevkih pozabljajo na dejstva?