Najprej golf, potem kultura

Skoraj natančno deset let je minilo, odkar je državni zbor sprejel zakon, s katerim je 311 hektarov zavarovanega območja Kobilarne Lipica razglasil za kulturni spomenik izjemnega pomena. Občasni poskusi, po katerih bi se v luči večje gospodarske izrabe iz varovane celote izločil del kulturne krajine, so neslavno propadli. Vse do zdaj. Nova vladajoča elita se je odločila, da je zakon treba spremeniti. Edini razlog za to je širitev igrišča za golf s sedanjih devet na osemnajst igralnih polj. Obstoječi zakon namreč predpisuje tako restriktiven varstveni režim, da širitev igrišča preprosto ni mogoča. Vsak najmanjši poseg v zavarovano območje mora odobriti minister za okolje, po predhodnem soglasju ministra za kulturo, ministra za kmetijstvo in občine Sežana. Še več. Pred posegom je treba pridobiti kulturnovarstvene pogoje. Prepovedano je vsakršno ravnanje ali opustitev, ki bi ogrozilo, okrnilo, poslabšalo ali drugače negativno vplivalo na kulturni spomenik. Zakon v devetem členu še posebej navaja posege, ki so izrecno prepovedani. Tako je med drugim prepovedano izvajati posege, ki bi spremenili podobo značilne kultivirane kraške krajine ali namembnost zemljišča, prav tako pa je prepovedano na površje, v kraško podzemlje ali v vodotoke spuščati onesnaženo vodo, naftne derivate ali druge nevarne snovi. Jasno je, da bi bila širitev golf igrišča v diametralnem nasprotju s temi določili. Spremenil bi se relief kulturne krajine, z uporabo strupov za zatiranje širokolistnega plevela na zelenicah, ki bi prodiral v podtalnico, pa bi škodili lipicancem in tudi okoliškemu prebivalstvu.

Propadli poskus

Da širitev igrišča po določilih sedanjega zakona ni mogoča, so dali jasno vedeti tudi konservatorji iz novogoriške enote zavoda za varovanje kulturne dediščine Slovenije. Konec januarja letos je vodstvo Kobilarne Lipica na zavod naslovilo vlogo za vzdrževalna dela na golf igrišču in vzpostavitev kulturne krajine na zaraščenih območjih. Toda iz popisa predvidenih del je bilo mogoče razbrati, da so med vzdrževalna dela skušali vključiti tudi gradnjo treh novih igralnih polj. Pri tem je posebej zanimivo, da je bil uradni pobudnik tega projekta ministrstvo za šolstvo, ki je dodatne luknje utemeljilo z izjemno koristnostjo golfa kot športa za mladino. No, skupen načrt ministrstva za šolstvo in kobilarne je hitro padel v vodo. Zavod za varovanje kulturne dediščine je namreč gradnjo dodatnih igralnih polj, pa čeprav bi bila ta locirana znotraj že obstoječega golf igrišča, odločno zavrnil. Po njihovem mnenju je golf dejavnost, ki ne podpira niti ne dopolnjuje osnovne dejavnosti kobilarne, ampak celo zaseda pašne površine, ki jih kobilarni primanjkuje. Golf degradira tipično kulturno krajino, ki jo je človeška roka skozi stoletja oblikovala v funkciji vzreje konj. Posebej so izpostavili, da površine za golf na območju kulturnega spomenika ne pomenijo tipične kulturne krajine: "Kulturna krajina v Lipici, ki jo varujemo in ki je posebej omenjena v tretjem členu zakona o Kobilarni Lipica, so suhi kraški travniki s posameznimi drevesi, zasajenimi v sistemu 25 komadov na hektar. Vzdržujejo se s pašo ali košnjo in kolobarjenjem. Golf površine so umetne tvorbe z nenaravnim izgledom, predvsem pa jih je potrebno namakati, gnojiti, tretirati s herbicidi ..." Zadržani so bili celo do popravila in dograditve sistema za zalivanje. Na koncu pa so vodstvu kobilarne pomenljivo predlagali, naj "vendarle začne pridobivati evropska sredstva za primarno dejavnost, to je vzreja konj in konjeništva". Znano je namreč, da si v Lipici od prihoda visokega funcionarja SDS in strastnega igralca golfa dr. Mihe Brejca na funkcijo predsednika sveta javnega zavoda na vso moč prizadevajo pridobiti evropska sredstva za prenovo in širitev golf igrišča, namesto da bi razmišljali o tem, kako do evropskih sredstev za izvajanje konjereje.

Dvoličnost kulturnega ministrstva

Ker je postalo očitno, da spomeniško varstvo ne bo dovolilo novih igralnih polj, se je vodstvo kobilarne odločilo za drugačno taktiko. Najprej naj bi skozi vlado spravili program varstva in razvoja Kobilarne Lipice za prihodnja štiri leta, ki predvideva dograditev obstoječega golf igrišča, nato pa bi dosegli še spremembo zakona o Kobilarni Lipica, s čimer bi golf izločili iz varovanega območja in tako odstranili vse ovire za njegovo širitev. Največje začudenje zbuja to, da pri tem načrtu brez kančka slabe vesti sodeluje ministrstvo za kulturo, torej organ, ki je prvi poklican k spoštovanju zaščitenega kulturnega spomenika.

V zapisniku sestanka o Kobilarni Lipica, ki je 3. marca potekal v prostorih ministrstva za okolje, med udeleženci so bili tudi kulturni minister Vasko Simoniti, državna sekretarka dr. Jelka Pirkovič in direktor direktorata za kulturno dediščino dr. Damjan Prelovšek, so med drugim potrdili naslednji sklep: "Ministrstvo za kulturo v skladu s sklepi vlade nemudoma pristopi k pripravi dopolnjenega programa varstva in razvoja Kobilarne Lipica, v katerem bo eksplicitno navedeno, da se znotraj zavarovanega območja Kobilarne Lipica zgradi golf z 18 luknjami." Namesto da bi se ministrstvo za kulturo uprlo posegom v kulturni spomenik državnega pomena, izrecno spodbuja k njegovemu uničevanju. Prav strokovnjaki ministrstva za kulturo pa naj bi bili avtorji osnutka sprememb zakona o Kobilarni Lipica, ki predvidevajo izločitev dela zemljišča iz zavarovanega območja in zmanjšanje črede lipicancev.

Lani, ko je Lipica praznovala 425-letnico obstoja, je minister Simoniti v slavnostnem govoru dejal: "Če bomo Lipico reševali skozi vizijo kraške celote, lipicanci ne bodo samo 'dodana vrednost', temveč resnična dodatna razsežnost na pravih kulturnih poteh te izjemne pokrajine." Seveda nas je zanimalo, zakaj je v letu dni mnenje spremenil in po novem podpira širitev golf igrišča, ki bo konjem odvzel del že tako premajhnega življenjskega prostora. Toda do zaključka redakcije ministrovega pojasnila nismo dobili.

Nad ravnanjem ministrstva za kulturo naj bi bil ogorčen tudi umetnostni zgodovinar in direktor Arhitekturnega muzeja Ljubljana prof. dr. Peter Krečič. Na problematiko Lipice je Krečič opozarjal že leta 1999 v okviru delavnice, ki jo je organizirala ustanova Maks Fabiani. Državi je očital, da se ne zna, ne zmore ali noče spopasti z vzrejo lipicanca na evropski ravni. "Vse drugo je drugotnega pomena in z Lipico nima neposredne zveze. Tu mislim na teze o mogočem uspešnem sožitju turizma s konjerejo, da ne govorim o igralništvu in drugih dejavnostih množičnega turizma." Po njegovem mnenju bi morali radikalno počistiti z miselnostjo množičnega turizma, dejavnosti koncentrirati na konja, Lipico pa prostorsko urediti po zahtevah konjereje in strogih oblikovnih merilih. "Če se vprašanja ne bo lotila država pri jedru in bo dopustila stanje, kakršnemu smo priče najmanj trideset let, potem bo Lipica neko hibridno, nekreativno, ceneno turistično športno središče na meji z Italijo, kjer med drugim lahko še vidiš kakšnega belega konja." Čeprav je od tega Krečičevega zapisa minilo skoraj sedem let, gredo stvari še vedno navzdol. Lipici prvič v njeni zgodovini grozi, da ne bo več celovita enota in da bo kar tretjino njenega ozemlja pokrivalo igrišče za golf.

Brejčev vrtiček

Eden redkih, ki se je takšnemu načrtu odločno uprl, je Etbin Tavčar, krajinski arhitekt in pomočnik strokovnega vodje za urejanje naravne in kulturne dediščine v Kobilarni Lipica. Pretekli teden je v intervjuju za Mladino kritično ocenil prizadevanja za širitev golf igrišča in s tem na noge dvignil vodstvo kobilarne. Najprej se je odzval pomočnik direktorja javnega zavoda Damjan Grmek, nato pa še predsednik sveta zavoda dr. Miha Brejc. Tavčarju očitata, da je v intervjuju zavajal in govoril neresnice ter tako škodil ugledu Kobilarne Lipica. Grmek pa je Tavčarju očital, da se ne more pohvaliti s svojimi dosežki, ker jih ni: "Kaj ni zanimivo, da ves čas, od kar je v Kobilarni, ni ne vodstvu ne delovni skupini vlade niti novemu svetu ničesar predlagal? Zganil se je le enkrat, ko je prijavil direktorja inšpekciji, ne da bi ga o domnevnih nepravilnostih pred tem obvestil." Gre za manipulacijo. Tavčar je bil prav zaradi svojih stališč do golfa namreč edini od dvesto zaposlenih v Lipici, ki je moral na izrecno Brejčevo zahtevo popisati vse, kar je v zadnjem letu naredil na svojem delovnem mestu. Popis nalog je bil dolg tri tipkane strani, kar pa Grmeku očitno ne zadošča. Še bolj zavajajoča je trditev, da je Tavčar inšpekciji prijavil direktorja. V resnici je inšpekciji prijavil nekega Italijana, ki naj bi v Lipici kradel hrastovino, pa tega nihče od vodstva ni videl ali ni želel videti. "Les je nalagal na vlačilec. Po moji oceni je odpeljal vsaj štiristo kubikov. Ker gre za krajo državne lastnine, sem o tem obvestil policijo, nato pa še inšpekcijo," pojasnjuje Tavčar.

Brejc nam je pretekli teden iz Bruslja poslal več tipkanih strani dolgo pismo, v katerem opozarja, da se golf ne gradi zaradi njega, ampak zato, "da bi zaokrožili in popestrili turistično ponudbo Lipice in napolnili hotele ter s tem zagotovili delo vsaj dvesto ljudem. Kaj ni zanimivo, da Italija pospešeno gradi golf igrišča v naši neposredni bližini in da so ta polna slovenskih igralcev, ki tam vsako leto potrošijo vsaj milijon evrov? Hrvaška bo v prihodnjih nekaj letih zgradila 16 igrišč za golf, Avstrija jih ima prek 120. Očitno so vsi neumni, samo mi smo pametni". Odgovor je na žalost zavajajoč, kajti čeprav je res, da naši sosedje pospešeno gradijo golf igrišča, jim še na misel ne pride, da bi to počeli znotraj zavarovanih površin kulturnega spomenika.

Grmek in Brejc trdita, da je golf tista dopolnila dejavnost, ki bo pomembno prispevala k ustvarjanju boljših razmer za konjerejo v Lipici, in da s širitvijo golf igrišča ne bodo posegli v življenjskih prostor lipicancev, saj bodo uporabili manjvredno zemljišče znotraj posestva, kjer se konji niso nikdar pasli. "Na zemljišču, kjer bomo zgradili šest igralnih polj, ni bilo nikdar pašnikov - poglejte v zemljiško knjigo in se prepričajte. Na tem zemljišču se konji niso nikdar pasli, saj je po mnenju strokovnjakov s področja konjereje zanje neustrezno. Območje je preveč kamnito, veliko je tudi strmih vrtač, kjer bi se konji lahko poškodovali," je zapisal Brejc. Toda resnica je povsem drugačna. Po načrtih italijanskega arhitekta Giacoma Cabrinija so tri nova igralna polja predvidena znotraj obstoječega golf igrišča, dodatnih šest pa v predelu, kjer so se konji pasli še pred dvajsetimi leti. "Površine so povsem očiščenje kamenja in kultivirane ter zasajene s stoletnimi hrasti. Še danes so na njih prisotni ostanki nekdanjih ograj. To območje bi zlahka rekultivirali v pašne površine," poudarja Tavčar in dodaja: "Zavajajoča je tudi Grmekova trditev, da bodo za golf uporabili manjvredno zemljišče znotraj posestva. To, kar imenuje manjvredno zemljišče, je v resnici zaščitena kulturna krajina, ki je nastala verjetno že v začetku 17. stoletja, saj je bilo zemljišče kupljeno že davnega leta 1594."

Brejc še trdi, da škropiva in gnojila, ki se uporabljajo za vzdrževanje golf zelenic, ljudem in živalim niso nevarna, češ da "vsak igralec v eni igri prime žogico vsaj stokrat, z rokami se dotakne kože, obraza, morda ust. Golfisti bi potemtakem množično obolevali zaradi zastrupitev, kar pa se ne dogaja". Argument je naravnost smešen, saj je jasno, da strupi ne gredo igralcem v pljuča, ampak poniknejo v podtalnico in tako posredno vplivalo na zdravje ljudi in živali, ki to vodo pijejo. A tudi za to ima Brejc priročen izgovor: "Niste se vprašali, koliko ton gnojil in škropiv porabi povprečna kmetija na hektar kmetijskega zemljišča."

Brejc in Grmek sta prepričana, da lipicanec ni ogrožen, češ da to demantira poročilo strokovne komisije, ki vsako leto pregleda celotno čredo. A kakšen je resničen odnos do lipicanca, najbolje ponazarja osnutek sprememb zakona o Kobilarni Lipica. Tam namreč piše, da bi selekcijo konj opravljali že med naraščajem do četrtega leta starosti. Strokovni svet zavoda bi na podlagi predloga pristojne komisije določil, katera od mladih živali je primerna za nadaljnjo vzrejo in katera ne. Lipica bi s tem ukrepom sicer prihranila nekaj denarja, toda hkrati bi uničila genski material plemenitih konjev. Eden od strokovnjakov za konjerejo, ki je zaposlen v Kobilarni Lipica, a želi ostati anonimen, nam je pojasnil, da namreč pri starosti štirih let ni mogoče zanesljivo oceniti, ali ima konj dobre delovne sposobnosti. Konji so po lastnostih različni: eni so bolj učljivi kot drugi. Zato se te lastnosti ocenjujejo pri starejših žrebcih, običajno pri starosti osmih let. Odpade jih približno 20 odstotkov in te lahko kot neperspektivne prodajo. Ker je predlagano krčenje ne le škodljivo za vzrejo, pač pa je tudi v nasprotju z zahtevo EU, po kateri mora Lipica imeti najmanj 358 konj, če želi biti pooblaščena rejska organizacija, je ministrstvo za kmetijstvo že zahtevalo, da se ta del sprememb iz osnutka zakona izloči.