Obmejni referendum

Italijanske in slovenske zelene zelo skrbita načrta o dveh plinskih terminalih, ki naj bi ju zgradili na Tržaškem. Prvi bi, kot je znano, stal sredi Tržaškega zaliva, drugi pa na kopnem, točneje v Žavljah (Zaule), v neposredni bližini slovensko-italijanske meje. Okoljevarstveniki obeh držav so zato minuli teden začeli skupno akcijo. Njen cilj je organizacija obmejnega referenduma, na katerem bi se prebivalci Italije in Slovenije suvereno izrekli o obeh gradnjah. Alessandro Metz, predstavnik zelenih v levosredinski koaliciji, ki upravlja Furlanijo - Julijsko krajino, pravi: "Naš predsednik Riccardo Illy zelo rad igra na lajtmotiv evroregije, novega skupnega doma tu živečih narodov. Evroregija pa ne sme biti samo skupek institucij, temveč tudi skupnih prizadevanj in določb na področju varstva okolja!"

Resnici na ljubo je bilo v "aferi o tržaških terminalih", ki je izbruhnila v minulih tednih, zaznati bolj malo obmejnega institucionalnega sodelovanja. Slovenije ni na primer uradno nihče obvestil o načrtih. "Slovenski minister za okolje je izjavil, da je o projektu izvedel iz medijev. To je dokaz, da mediji dobro opravljajo svojo nalogo, žal pa ne moremo istega trditi o slovenski zunanji politiki," pravi predsednik Zelenih Slovenije Vlado Čuš, ki je prepričan, da je v njej nekaj gnilega: "Kaj delajo naša predstavništva v Italiji? Ali ne berejo uradnih listov?"

Potem ko so v minulih tednih ribiči in okoljevarstveniki povzdignili glas in javnost opozorili na omenjena projekta, se marsikdo sprašuje, kako daleč je šlo načrtovanje. Kakšna dovoljenja so pridobili investitorji? Kdo se mora izreči o umestnosti plinskih terminalov? Betonska ploščad, ki bi jo družba Alpi Adriatico rada postavila sredi Tržaškega zaliva, naj bi že bila "avtorizirana". A z italijanskega ministrstva za proizvodne dejavnosti nismo prejeli odgovora na vprašanje, ali so sami izdali kakršnokoli dovoljenje. Na ministrstvu za okolje pa so nam povedali, da sta oba projekta v fazi presoje: njihovi pristojni uradi preučujejo, kakšen vpliv bi lahko terminala imela na okolje. Na končne rezultate pa bo najbrž treba počakati še nekaj mesecev. O projektih se mora nato izreči conferenza dei servizi, posebno telo, ki združuje predstavnike vseh pristojnih javnih uprav, šele nato lahko ministrstvo za proizvodne dejavnosti podpiše končni dekret o gradnji.

Zato je še toliko bolj nejasno, zakaj je finančna družba Friulia, v kateri ima večinski delež dežela Furlanija - Julijska krajina, že februarja letos podpisala pogodbo o sofinanciranju projekta v Tržaškem zalivu. Vprašanje smo postavili deželnemu predsedniku Riccardu Illyju, a nanj ni želel odgovoriti in ga je posredoval svojemu odborniku za proizvodne dejavnosti. Njegovega odgovora nismo prejeli.

Tako slovenski kot italijanski zeleni medtem ponavljajo, da ne nasprotujejo plinskim terminalom. Na dlani je namreč, da je potreba po energetskih virih vse večja in da je naravni plin med najmanj onesnažujočimi. Zato pa se nikakor ne strinjajo s terminalom sredi zaliva in od oblasti zahtevajo, da zanj poiščejo ustreznejšo lokacijo. Če tega ne bodo storile, bo prebivalstvo poklicano, da se izreče na ljudskem glasovanju. "Na meji, ki vse bolj izginja, ne more birokracija zaustavljati procesov združevanja teritorija. Naši evropski poslanci zato preučujejo, katere oblike in možnosti imamo na voljo, da izpeljemo prvi čezmejni referendum. To bi lahko bil neke vrste pilotski projekt, konkretno pa še ne vemo, kako bi ga lahko izpeljali." V najslabšem primeru bi v Italiji, Sloveniji in morda na Hrvaškem razpisali tri samostojne referendume, ki bi prebivalcem postavili isto referendumsko vprašanje ...