Kako razbiti stranko

Zadnjič je beseda tekla o Zoranu Jankoviću, Mercatorjevem direktorju, ki ga je Janšev režim, kakor mnoge druge, brez tehtnega razloga zamenjal in ga nadomestil s svojim človekom. Saj že veste, Janković je imel solidne rezultate, a ni bil iz prave stranke, morda je imel tudi napačen priimek. Kakorkoli že, Janković se je kot sposoben menedžer začel pojavljati kot prvo ime na jesenskih volitvah za župana Ljubljane, ankete so pokazale, da bi gladko zmagal, analize so pokazale, da bi mesto bolje vodil kot vsi osamosvojiteljski župani doslej, pa vendar ... Znotraj LDS, kjer naj bi kandidiral, niso bili navdušeni ... Na mestni ravni ga razumljivo niso podprli predsednik mestne LDS Slavko Slak, in kar je manj razumljivo, nekateri mestni svetniki ... Na državni ravni ni dobil podpore niti pri predsedniku LDS Jelku Kacinu niti pri Kacinovi opoziciji. Janković nikomur ne ustreza, ker lahko v naslednji fazi, če uspe kot župan, zamenja vrh stranke, to pa seveda za vrh ni dobro. Argument je postalo opozorilo nekaterih v LDS, da se premier Janez Janša Jankovića tako boji, da bi ob njegovi kandidaturi prišel v javnost z nekaterimi novimi aferami, kar tudi za LDS ne bi bilo dobro. Izgovor je nenavaden. Jankovića so konec koncev mediji že nekajkrat obdelali. Ali je torej sploh res, da se pri LDS bojijo, da bi Janša kriminaliziral trgovsko preteklost Jankovića? Gotovo, da ne. V LDS preprosto nočejo Jankovića, ki bi morda lahko ponudil alternativo obračunu znotraj trikotnika strankinega vrha, ki ga trenutno predstavlja razmerje med Jelkom Kacinom, Slavkom Gabrom in Antonom Ropom. Vsekakor Jankovića uradno ni podprl nihče.

Sicer pa je sploh malce naivno pričakovati, da bi družba, ki noče sprejeti niti svojega (notranjega) legalno izvoljenega predsednika Jelka Kacina, želela sprejeti (zunanjega) župana Jankovića. Mnogi v LDS Kacina ne prenesejo in znajo to tudi dovolj dobro povedati. Lahko bi rekli, da imajo pri LDS tri pomembne politične struje (Kacinovo, Gaber-Ropovo in izstopljeno Drnovškovo), ki se vsaka posebej lažje dogovori z desnico kot med seboj. Še pred nekaj meseci bi verjeli, da bo Slavku Gabru bolj ustrezal predsednik SD in Janšev največji opornik Borut Pahor kot Jelko Kacin in da se bo sprijaznil celo s fantastičnimi zgodbami prerojenega predsednika Janeza Drnovška. Z "Gabrovim pismom" je konflikt v včasih največji stranki postal javen. Nič presenetljivega seveda ni, da Gaber opozarja Kacina na njegove napake, da pa iz enega nastopa na Popovem TV-klubu pripravi javno polemiko, je za stranko precej nerodno. Si predstavljate, da bi podobno storil kakšen LDS-ovec pred leti, ko si je Slavko Gaber, oborožen z LDS-ovsko ekipo, najel izvrsten kredit R plus 3 in si kupil stanovanje? Pismo bi morda lahko vključevalo tudi takle stavek: "Dragi Slavko, ne morem verjeti, da si vzel kredit, čeprav si vedel, da to ni prav." No ja, takrat tega ni nihče storil, vpliva in denarja je bilo v stranki in okoli stranke dovolj in z malo sreče si je bilo mogoče doma zgraditi tudi olimpijski bazen ali si omisliti manjše letalo.

Gaber je zaradi nekaj Kacinovih ne povsem prijaznih izjav napisal pismo, za katero je moral vedeti, da bo prišlo v javnost, saj so ga videle vse poslanke in poslanci LDS. Hoče Gaber s tem doseči, da Kacin odstopi, tako da bi v LDS postavili novega predsednika? Hoče sam postati predsednik LDS? Hoče pomagati Pahorju in morda pomagati združiti LDS in SD, hoče tudi sam počasi izstopiti in pomagati svojemu staremu sovražniku Drnovšku ali se hoče zgolj prikupiti premieru Janši, ki mu ob padcu podpore javnosti seveda koristi boj znotraj LDS?

Slavko Gaber pravi, da nima časa za debate z nami, v pismu je povedal vse in nima kaj dodati. Pravi še, da stranko razbijajo dejanja, ki jih kritizira v pismu, in da je to, da pošilja pismo predsedniku stranke, pač demokratično. In še nekaj: pisma on ni dal v javnost. Podobno ni imel časa za naša vprašanja bivši predsednik stranke Tone Rop, pravzaprav smo v zvezi z aferami, ki si jih v LDS pripravljajo sami, dobili uradno samo nekaj skopih odgovorov predsednika Jelka Kacina. Kacin pravi, da večino časa preživi v Sloveniji in da se trudi konsolidirati stranko. Bruselj je menda postavil na stranski tir. Očitno pa še vedno ni našel časa, da bi LDS začela s projektom vlade v senci, ki bi postavila alternativo Janševemu "partnerstvu za razvoj". Sicer pa je videti, da je to, ne da bi prej konsolidiral stranko, praktično nemogoče.

Pahorjevo partnerstvo z vlado odpira tudi vprašanje sodelovanja v partnerstvu za razvoj, ki ga je LDS gladko zavrnila. In to precej enotno. Vsekakor se zdi, da LDS včasih še vedno lahko deluje dovolj usklajeno. Tako kot se zdi, da je zgodba o rani smrti Janez Drnovška, ki naj bi Boruta Pahorja ob Janševi podpori katapultirala na mesto predsednika države, vsaj tako naivna kot tista Gabrova, da je vsak predsednik za LDS boljši od Kacina. Gabrov in Ropov poskus takojšnje menjave Kacina bi namreč verjetno dokončno uničil stranko.

Uvod v obračun, ki očitno čaka stranko, bomo videli na nekakšni programski konferenci LDS, ki naj bi jo Kacin poskusil izkoristiti za konsolidacijo stranke, opozicija pa za pripravo predčasnega kongresa, na katerem naj bi ga zamenjali. Vprašanje je le, s kom? Kako shizofrena stranka je LDS, priča tudi to, da je bil v zakulisju največji zagovornik Jankovićeve kandidature za župana Ljubljane ravno Slavko Gaber. A Janković naj bi že spoznal, da je LDS preprosto preveč neresna, zato že pripravlja samostojen projekt, ki pa bo, kot kaže, veliko bolj kot politike jezil gospodarsko pridobitniško navezo Janša-Bavčar-Šrot.