Visoka cena za majhen učinek

Da je Janševa vlada naklonjena gradnji hidroelektrarn na Muri, je postalo jasno najpozneje marca lani, ko je Pomurje obiskala kot prvo regijo na svojem reklamnem popotovanju po Sloveniji. Takrat je minister za gospodarstvo Andrej Vizjak dejal, da v Pomurju vidi dve veliki razvojni možnosti, turizem in energetiko, hkrati pa je omenil možnost gradnje hidroelektrarn. Začuda ga ni nihče vprašal, kako si predstavlja razvoj turizma ob elektrarnah. Decembra lani je sledilo prvo pomembno dejanje. Vlada je na predlog ministrstva za okolje Dravskim elektrarnam Maribor, ki so v lasti Holdinga Slovenske elektrarne, ta pa je v lasti države, podelila koncesijo za rabo vode za proizvodnjo električne energije na Muri. Po tej uredbi bodo Dravske elektrarne na Muri lahko zgradile osem hidroelektrarn, in sicer Sladki Vrh, Cmurek, Konjišče, Apače, Radgona, Radenci, Hrastje in Veržej. Prvih šest naj bi postavili v obmejnem pasu ob meji z Avstrijo, pri čemer bi tri upravljal avstrijski partner (verjetno Verbund), tri pa Dravske elektrarne. Zadnji dve bi zgradili na slovenski notranji Muri. To pomeni, da bi bilo razmerje med slovenskim in avstrijskim deležem pet proti tri. Stroški so ocenjeni na 278 milijonov evrov, vendar poznavalci trdijo, da bo cena vsaj za tretjino višja. A bolj kot cena projekta bi nas morala skrbeti cena, ki jo bo plačala narava in z njo povezane dejavnosti, tudi turizem.

Vodja mariborske enote Zavoda RS za varstvo narave Matjaž Jež opozarja, da je Mura kot območje Nature 2000 opredeljena po direktivi o pticah in po direktivi o habitatih. Po prvi je območje namenjeno ohranjanju ugodnega stanja kar 30 vrst ptic, po drugi pa ohranjanju osmih ogroženih habitatnih tipov in 21 živalskih vrst. "Vse našteto sestavlja neprecenljivo naravno dediščino Slovenije in EU. Menim, da bi postavitev hidroelektrarn imela uničujoč vpliv na večino varovanih habitatnih tipov ter na večino vrst ptic in drugih živalskih vrst, zato se mi zdi naravovarstveno povsem nesprejemljiva." Čeprav je očitno, da bo imel predvideni poseg pomembne posledice za okolje, domača javnost o njem ve bore malo. Še huje. Slovenija se pritožuje, da jo Italija uradno ni obvestila o načrtovani gradnji dveh plinskih terminalov v Tržaškem zalivu, čeprav jo k temu zavezuje konvencija o čezmejnem vplivu na okolje. Toda hkrati sami ne ravnamo nič drugače. Mura je reka štirih držav - Slovenije, Avstrije, Hrvaške in Madžarske, zato bi bila Slovenija svoje sosede dolžna uradno obvestiti o koncesijski uredbi, pa tega ni storila. Ironija je, da je za obveščanje o projektu pristojen minister za okolje Janez Podobnik, torej ista oseba, ki je še nedavno igrala užaljenost zaradi italijanske brezbrižnosti. Takšna dvoličnost se ne more dobro končati. Sosedje so nam to že dali jasno vedeti. Med prvimi je ostro protestirala naravovarstvena organizacija WWF Avstrija, saj naj bi bilo šest od osmih elektrarn zgrajenih na mejnem območju, ki so ga Avstrijci razglasili za prednostno naravovarstveno območje in ga uvrstili v evropski program varovanja naravne dediščine Natura 2000. Za naravovarstvene projekte ob Muri so porabili okrog deset milijonov evrov, ki so jih dobili iz Bruslja, zato je jasno, da jih o primernosti projekta gradnje hidroelektrarn na Muri ne bo lahko prepričati. Protesti prihajajo tudi iz Madžarske. Predsednik Skupnosti Drava Miklos Toldi je dejal, da bi s tako agresivnim posegom v naravo popolnoma uničili življenje reke, ki se na Madžarskem "dotika" zalske pokrajine. Na Hrvaškem pa je stvar prišla celo v parlament. Poslanec Hrvaške narodne stranke Dragutin Lesar je namreč predsedniku vlade Ivu Sanaderju postavil poslansko vprašanje, ali je Hrvaška seznanjena s koncesijsko uredbo, hkrati pa ga je opozoril, da bo imela gradnja hidroelektrarn izjemno škodljiv in nepredvidljiv učinek na okolje, saj bo HE Veržej od državne meje oddaljena le sedem rečnih kilometrov. Ogroženi naj bi bili prostorski načrti međimurske županije, hrvaška država pa bo morala nameniti veliko denarja za utrjevanje, obnovo in gradnjo nasipov. Hrvaška vlada do tega poziva ne more ostati ravnodušna. Slovenija lahko računa na protestno pismo hrvaškega ministrstva za okolje. Združujejo se tudi ekologi. Mednarodna koalicija naravovarstvenih organizacij iz Avstrije, Slovenije, Hrvaške in Madžarske je pred kratkim v avstrijskem Cmureku pripravila protestno akcijo zoper načrtovano gradnjo hidroelektrarn. Pohoda pod naslovom Naša Mura - Unsere Mur se je udeležilo približno štiristo ljubiteljev Mure, ki želijo, da reka ostane takšna, kakršna je, ali da z nekaterimi posegi postane še bolj podobna nekdanjemu naravnemu ravninskemu vodotoku. Predstavnica stranke Zelenih Ingrid Lechner je ob tej priložnosti opozorila, da se oblasti na deželni in zvezni ravni v javnosti še niso izrekle o gradnji hidroelektrarn na Muri, sama pa je v štajerskem deželnem parlamentu že zahtevala, da vse stranke predstavijo svoja stališča.

Iz predala potegnili stare načrte

Zanimivo je poslušati tolažilne argumente Dravskih elektrarn, saj so ti na moč podobnim tistim, ki jih z italijanske strani slišimo o plinskih terminalih. Prvi mož Dravskih elektrarn Danilo Šef zatrjuje, da je projekt šele v začetni fazi pripravljanja študij in analiz, da še vsaj šest let ne bo lokacijskih načrtov in da gradnje ne pričakujejo pred letom 2012. Do konca letošnjega leta naj bi pripravili šele nove idejne načrte. Zakaj nove? Idejni načrti za gradnjo hidroelektrarn na Muri so bili narejeni že v začetku osemdesetih let, vendar niso bili uresničeni, saj se je projektu uprlo tako rekoč vse pomursko prebivalstvo.

Čeprav so se v zadnjih dvajsetih letih pogoji, kar zadeva gradnjo elektrarn, predvsem zaradi njihovega negativnega učinka na okolje, še dodatno zaostrili, se zdi, kot da vlada in Dravske elektrarne tega ne opazijo. Uredba o koncesiji namreč predvideva, da se bodo elektrarne gradile na istih lokacijah, kot so bile predvidene že v osemdesetih letih. Tudi tehnološko gledano tip elektrarn ostaja enak, se pravi, da je še vedno predvidena vgradnja dveh turbin v vsak objekt. So pa menda predvidene spremembe pri umestitvi objektov v prostor. Iz Dravskih elektrarn nas prepričujejo, da bodo "dosledno upoštevali vse omejitve, ki izhajajo iz Nature 2000", v isti sapi pa dodajo, da so omejitve, ki jih določa Natura 2000, sicer res stroge, niso pa izključevalne.

Direktor Prleške razvojne agencije Goran Šoster je eden tistih, ki so se gradnji hidroelektrarn na Muri odločno uprli že pred dvajsetimi leti, nasprotuje pa ji tudi tokrat. S posebnim zanimanjem opazuje, kako so pobudniki gradnje spremenili besednjak in promocijski moto. "Drugače kot pred dvajsetimi leti tokrat v ospredje ne postavljajo potrebe po izravnavanju elektroenergetske bilance. Dejstvo je namreč, da so pri osnovnem motivu za gradnjo elektrarn zelo šibki. V Sloveniji potrebujemo električno energijo v konicah in v takšnih letnih obdobjih, v katerih Mura ne ponuja potenciala za izkoriščanje zaradi nizkega vodostaja. Elektropotencial Mure bi prispeval k skupni elektrobilanci zgolj dva odstotka in še to izključno v tistem času, ko je električne energije na trgu dovolj. Ne gre torej za nujno potrebo zaradi samooskrbe v državi in še posebej ne za zadovoljevanje tovrstnih potreb v regiji. V tem primeru gre za preprosto logiko velikega kapitala, ki poišče sleherno možnost, da se oplaja." Po njegovem mnenju je edini resen argument, s katerim so tokrat nastopili načrtovalci hidroelektrarn na Muri, obljubljena višina sredstev, ki bi jih med obratovanjem elektrarn dobile lokalne skupnosti na podlagi koncesije. Toda tudi tu je catch. "Prvi izračuni kažejo, da bi vsaki lokalni skupnosti v bližini elektrarn pripadlo nadomestilo v višini od 20 do 30 milijonov na leto. To je smešno malo glede na škodo, ki bi jo zaradi elektrarn pretrpel lokalni prostor. Ta skromni znesek bi se bistveno zmanjšal že, če bi želele delež tudi druge občine ob Muri." Upravičenost do koncesijskih sredstev bi na podlagi vplivov na okolje lahko dokazovalo 55 naselij, ki ležijo ob slovenskem delu reke. Tako bi vsako naselje iz skupne koncesijske malhe dobilo slabih 500 tisoč tolarjev na leto, kar bi po Šosterjevem mnenju zadostovalo za pokritje stroškov razsvetljave ene ulice v vsakem naselju. "Še bolj se zaplete, ko uvidimo upravičenost Hrvaške in Madžarske do rente iz naslova elektrarn, saj bodo predvsem nizvodno ob Muri občutili posledice spremenjenega vodnega režima," opozarja Šoster in dodaja, da je načrtovana vrednost investicije, ki naj bi dosegla okrog sto milijard tolarjev, astronomsko visoka. "Če bi za trajnostni razvoj območja ob Muri namenili le četrtino te vsote, bi pomurska regija zmanjšala najvišjo stopnjo brezposelnosti v državi na tako rekoč ničelno stopnjo. Nasprotno pa bi bilo v morebitnih elektrarnah ob Muri na razpolago komajda kakšno delovno mesto za lokalne prebivalce, morda nekaj varnostnikov in kak vzdrževalec."