Koprolovo spolno nadlegovanje

Lansko jesen se je v vladni službi za evropske zadeve (SVEZ) v eni izmed pisarn na praznovanju zbralo kakšnih trideset zaposlenih. Praznovanja so se udeležili ženske in moški, med njimi so bili šefi posameznih sektorjev, pa tudi takratni prvi mož SVEZ-a, tako rekoč "minister" za evropske zadeve Marcel Koprol. In prav po njegovi zaslugi naj bi dobilo praznovanje nepričakovan zaplet. "Koprol je pripovedoval opolzke štorije iz Avstralije. Hvalil se je, da je spoznal očeta Mela Gibsona. Tam naj bi bila velika miza, okrog katere so sedeli ljudje, potem pa naj bi si začele ženske slačiti zgornja oblačila in naj bi imele razgaljene prsi. Ko je končal zgodbo, je dejal, da bi bilo treba ugotoviti, katera ima največji dekolte na SVEZ-u. Tako si je začel ogledovati velikost oprsja prisotnih žensk in jih primerjati. Na koncu pa je med prisotnimi poimensko izbral sodelavko z največjimi prsmi. Vsi so bili zgroženi. Občutek je bil grozen. Dogodek je tudi zelo odmeval na SVEZ-u." Dogajanje na praznovanju nam je opisal vir, ki ne želi javno razkriti svoje identitete. O tem dogodku je bil pripravljen javno spregovoriti le zato, ker se je zgodil pred številnimi pričami. Če bi povedal več, bi tvegal, da se prepozna njegova identiteta. Tega pa se boji. Kot pravi naš vir, je namreč incident z omenjenega praznovanja le drobec tistega, kar naj bi se nekaterim delavkam SVEZ-a dogajalo v lanskem letu. Torej v času, ko je SVEZ vodil državni sekretar Marcel Koprol.

Meja med zafrkancijo in spolnim nadlegovanjem je tanka. Predsednica Združenja proti spolnemu zlorabljanju Katja Bašič pravi, da se vsaka oseba sama odloči, kaj je zanjo sprejemljivo in kaj ne. Nezaželenost pa je tista, po čemer se spolno nadlegovanje razlikuje od želenega ali prijateljskega ravnanja. Delavkam, ki so neprostovoljno sodelovale na "tekmovanju" za največje oprsje, je bilo po pričevanju našega vira zelo neprijetno. "V tem primeru gre po mojem mnenju za spolno nadlegovanje, ker usmerja pozornost na ženske prsi in s tem iz sodelavk naredi spolni objekt," je prepričana Bašičeva. "Problem naše družbe je v tem, da te imajo, če se odzoveš na takšna dejanja, za občutljivega. Zato so žrtve, tudi če gre za skupino, večinoma tiho."

Bašičeva meni, da bi v zgornjem primeru lahko govorili o kršitvi 45. člena zakona o delovnih razmerjih, ki govori o spolnem nadlegovanju na delovnem mestu. Ta določa, da mora delodajalec zagotoviti takšno delovno okolje, v katerem ne bo noben delavec s strani delodajalca, nadrejenih ali sodelavcev "izpostavljen neželenemu ravnanju spolne narave, ki vključuje neželeno fizično, verbalno ali neverbalno ravnanje, ali drugemu na spolu temelječem vedenju, ki ustvarja zastrašujoče, sovražne ali ponižujoče delovne odnose in okolje ter žali dostojanstvo moških in žensk pri delu". V evropskih zakonodajah je spolno nadlegovanje na delovnem mestu še bistveno bolj natančno opredeljeno. Priročnik o tem, kako se spopasti s spolnim nadlegovanjem na delovnem mestu, ki ga je leta 1992 za članice EU izdala Evropska komisija, kot spolno nadlegovanje opredeljuje nezaželeno fizično, verbalno ali neverbalno komunikacijo. Med spolno nadlegovanje uvršča tudi opolzke pripombe. Torej tudi opolzke pripombe o oprsjih.

Drnovškova napoved

Čeprav je zgornja izpoved anonimna, kaže na to, da so se delavke SVEZ-a najmanj enkrat počutile nelagodno, medtem ko se je njihov šef Marcel Koprol zabaval na račun njihovih teles. Gre za prvi konkretnejši opis spolnega nadlegovanja, ki naj bi ga nad podrejenimi delavkami izvajal Koprol. Vse doslej so namreč očitki veljali za govorice. Zakaj?

Vest, da naj bi Koprol, v Ljubljani in na stalnem predstavništvu Slovenije pri EU v Bruslju spolno nadlegoval štiri podrejene sodelavke, so januarja prve objavile Slovenske novice. Nadlegovane uslužbenke naj bi poskušale svojo stisko najprej urediti interno, vendar naj bi pri nadrejenih naletele na posmeh in naslajanje. Kot so še zapisali v Slovenskih novicah, naj bi se zato odločile poiskati pomoč zunaj ustanov, v katerih so zaposlene. Očitki so bili skrajno resni. Kazenski zakonik namreč kršenje spolne nedotakljivosti podrejenih in zlorabo šefovskega položaja opredeljuje kot kaznivo dejanje, zanj pa je zagrožena do triletna zaporna kazen.

Koprola smo že takrat vprašali, ali očitki o spolnem nadlegovanju držijo. Odgovor so nam poslali iz vladne službe za evropske zadeve, kjer so zapisali, da Koprol "ni na delovnem mestu v Ljubljani ali v Bruslju nikogar od zaposlenih nadlegoval, zahteval od njih določen stil oblačenja ali celo izsiljeval spolni odnos". Več med seboj nepovezanih neuradnih virov pa nam je medtem povedalo, da naj bi do nadlegovanja res prišlo. Nadlegovanih naj bi bilo več žensk, ki pa bi lahko z javnim razkritjem svojih osebnih zgodb preveč izgubile.

Teden dni po objavi članka v Slovenskih novicah je Koprol vlado zaprosil, naj ga razreši s položaja. Uradno seveda ne zaradi afere o spolnem nadlegovanju, temveč zaradi "osebnih razlogov". Potem ko je le eno leto vodil vladno službo za evropske zadeve, naj bi si zaželel nove izzive poiskati v diplomaciji.

Odstop naj bi Koprolu svetovali v vladi. Domnev o spolnem nadlegovanju pa kljub temu niso začeli formalno preverjati. Niti predsednik vlade Janez Janša niti vlada nista proti Koprolu sprožila nikakršnega postopka, v katerem bi raziskala, kaj se je dejansko zgodilo, in očitke ovrgla ali potrdila. Ukrepal ni niti Koprolov novi delodajalec, zunanji minister Dimitrij Rupel. Uradno niso ukrepali zato, ker zoper Koprola ni bila vložena nobena ovadba. Čeprav je znano, da prav v primerih spolnega nadlegovanja na delovnem mestu le redko pride do vložitve ovadb. Najpogosteje se namreč žrtve preveč bojijo izgube delovnega mesta, strah pa jih je tudi, da bi morale zaradi uradnega postopka še enkrat podoživljati nadlegovanje, in to na očeh javnosti. In ker ovadbe ni bilo, naj bi bile vse le govorice. Tako jo je Koprol odnesel brez posledic. Pri tem pa verjetno ni tako zelo nepomembno, da je bil v 90. letih eden od prvoborcev SDS.

Koprol se je začel po odhodu s SVEZ-a spet posvečati svoji diplomatski karieri. Sprva je kazalo, da se mu zdaj obeta položaj generalnega konzula v Trstu. Sredi marca pa se je izkazalo, da ga vlada bolj ceni. Predlagala naj bi ga namreč za vodjo stalne misije pri Združenih narodih v New Yorku. Zanimivo je, da naj bi ga vlada na tako občutljiv položaj predlagala kljub nerazčiščeni aferi o spolnem nadlegovanju. V Združenih narodih so namreč še posebno občutljivi na spoštovanje človekovih pravic. Ker so diplomatski postopki tajni, vlada sicer ni potrdila, ali je Koprola res predlagala in tudi že potrdila za veleposlanika v tej mednarodni ustanovi. Parlamentarni odbor za zunanjo politiko, ki mora zaslišati vsakega kandidata za veleposlanika, Koprola za zdaj še ni zaslišal. Da bi bil postopek končan, pa morata mnenje o kandidatu dati še predsednik države in institucija gostiteljica.

In kot kaže, se bo prav tu zapletlo ... Iz urada predsednika države Janeza Drnovška so prejšnji teden vztrajno curljale informacije, da predsednik Koprolovega imenovanja zaradi nerazčiščenih obtožb o spolnem nadlegovanju ne namerava podpisati. Tega v uradu predsednika države sicer formalno niso potrdili. Vse pa kaže, da konkretnejše informacije o domnevnem spolnem nadlegovanju niso prišle le do nas, temveč tudi do Drnovška. Morda je želel predsednik s tem vladi tudi namigniti, naj sama razmisli o primernosti svojega kandidata. A na vladi so tudi potem, ko se je začelo v javnosti na glas govoriti, da naj bi bil Koprol kandidat za veleposlanika pri OZN, vztrajali, da govoric o njem ne morejo preveriti, ker zoper njega ni bila vložena nobena ovadba. Morda pa bi moral najprej kakšen postopek zaradi neukrepanja steči zoper vlado?