Koga dokončno izbrisati

Za besedilo ustavnega zakona, ki naj bi rešil vprašanje izbrisanih, je Mladina prvič neuspešno prosila že ob koncu lanskega leta. Ker se nismo strinjali z upravičenostjo oznake tajno, ki jo je na zakonski predlog nalepil minister Mate, in ker se nam je zdelo mnenje ministrstva, da bi razkritje dokumenta, ki naj bi bil še v postopku izdelave, povzročilo napačno razumevanje njegove vsebine, neupravičeno, smo se pritožili informacijski pooblaščenki Nataši Pirc Musar, ta pa je odločila, da je Mladinina pritožba utemeljena. Kot je zapisala v odločbi, se "strinja s pritožnikom, da je vsebina zahtevanega dokumenta strogo ustavnopravna in kot taka ne more biti varovana po Zakonu o tajnih podatkih," in dodala, da "zakonodajni, predvsem pa ustavodajni postopek namreč predstavlja proces pravnega urejanja družbeno najpomembnejših vprašanj s strani oblasti, zato je sodelovanje javnosti potrebno zagotoviti že v samem začetku postopka". Pirčeva je vladi naložila, da nam mora v petnajstih dneh poslati fotokopijo predlaganega ustavnega zakona, in v skladu z odnosom Janševe vlade do predstavnikov javnosti smo ga prejeli natanko petnajst dni po izdaji odločbe.

In kakšna je vsebina predlaganega ustavnega zakona, ki ga je vlada tako skrbno skrivala? Po Matejevi zamisli naj bi se 13. členu ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti RS dodalo devet členov, s katerimi želi Janševa vlada na podlagi instituta ustavnega zakona zaobiti odločbo ustavnega sodišča, da je treba vsem 18.305 izbrisanim retroaktivno vrniti protizakonito odvzeti status. V Matejevem predlogu ustavnega zakona 4. člen definira osebe, ki se jim po ustavnem zakonu ne more izdati dovoljenje za stalno prebivanje. Matejev predlog izbrisane, ki naj ne bi bili upravičeni do protizakonito odvzetega statusa stalnega prebivalca, razvrsti v več kategorij. Tako do statusa ne bi bili upravičeni tisti, ki so pravnomočno obsojeni na zaporno kazen najmanj treh let, na več zapornih kazni, katerih skupna dolžina presega pet let, obsojeni za kaznivo dejanje genocida, hudodelstva zoper človečnost ali vojnega hudodelstva. Seveda pisci predloga ustavnega zakona izbrisanih niso pozabili označiti za agresorje iz vrst JLA, ki so delovali proti osamosvojitvi Slovenije, saj v četrtem dodanem členu zakon določa, da do protizakonito odvzetih pravic niso upravičeni tisti, ki so bili "v času vojne za Slovenijo pripadniki oziroma zaposleni v JLA in so sodelovali v agresiji JLA na Republiko Slovenijo", temu pa je dodano še, da do protizakonito odvzetih pravic niso upravičeni niti tisti, ki se "v roku niso odzvali pozivu predsedstva Republike Slovenije", čeprav aktivno niso delovali zoper interese Republike Slovenije.

Predlog ustavnega zakona, kot je bilo napovedano, govori tudi o odškodninah izbrisanim. Na začetku je sicer zapisano, da imajo izbrisani pravico do povračila škode, ki jim jo je s protipravnim ravnanjem povzročil državni organ, vendar predlog zakona v nadaljevanju definira, da si izbrisani ne morejo "pridobiti pravic, materialnih in drugih ugodnosti, do katerih so upravičene osebe s stalnim prebivališčem v RS, ..., za obdobje od 26. 2. 1992 do izdaje dovoljenja za stalno prebivanje". Torej v času, ko so bili dejansko izbrisani. Predlog ureja tudi legalnost dejavnosti državnih organov in jih opere vse krivde za ravnanje z izbrisanimi, saj naj državni organ ne bi deloval "protipravno, če je (ta) ravnal v skladu z veljavnimi predpisi tudi, če je bil predpis kasneje razveljavljen ali je bila ugotovljena njegova neskladnost z ustavo". Hkrati odškodninski člen izbrisanim odvzame pravico do povračila nepremoženjske škode, odškodnina za premoženjsko škodo pa je omejena na največ 200.000 tolarjev. Poleg tega Matejev predlog ustavnega zakona dodatno določa, da pravica do povračila škode zastara v zastaralnih rokih, določenih s predpisi, ob tem se šteje, "da je upravičenec zvedel za škodni dogodek najkasneje 12. 3. 1999".

Vlada se s predlogom ustavnega zakona trudi že nekaj časa, vendar ne kaže, da bi za takšen ustavni zakon lahko zbrala potrebno dvotretjinsko večino. Minister za notranje zadeve Dragutin Mate je v Dnevniku prejšnjo soboto sicer zatrjeval, da "imata dve poslanski skupini še vedno resne pomisleke. Nekateri o tem, ali je potreben ustavni ali sistemski zakon, drugi pa o besedilu enega člena. Vse drugo je bolj ali manj sprejemljivo," vendar so nam v LDS in SD še enkrat zagotovili, da takšnega besedila ne bodo podprli. Ob tem spomnimo še na besede ministra Mateja ob predstavitvi letnih načrtov njegovega resorja. Takrat je na vprašanje o ustavnem zakonu o izbrisanih po poročanju Dela odgovoril, "da bi lahko v mesecu ali dveh sklenili dogovor, potem bi MNZ predlog zakona poslalo v vladno obravnavo, od tam pa v državni zbor na dokončno potrditev". Od takrat sta že minila dva meseca.