Adrijina turbolenza

Nobena skrivnost ni, da ima Adria Airways velike težave pri prilagajanju razmeram, ki vladajo na trgu letalskih prevozov. Črnogledi jasnovidci napovedujejo, da je stečaj družbe le še vprašanje časa. Drugi vidijo rešitev v dokapitalizaciji. Tretja rešitev naj bi bili reorganizacija delovanja in racionalizacija stroškov. Med drugim naj bi tudi znižali plače zaposlenim, saj naj bi bile povprečne plače v Adrii (brez plač pilotov) okoli 20 odstotkov višje kot recimo v bistveno premožnejših državnih telekomunikacijskih podjetjih.

Težave letalskih družb dandanes niso nič novega, saj je konkurenca, tudi nizkocenovnih prevoznikov, iz dneva v dan večja. V obupanih poskusih, kako rešiti enega od slovenskih ponosov, pa Adria leti iz ene banalne zgodbe v drugo, še banalnejšo. Zdi se, da so nenavadne zgodbe pogostejše od lanskega julija, ko je bil imenovan nov nadzorni svet, ki mu predseduje Branko Franc Grošl, sicer uslužbenec Slovenskih železnic. V Adrijin nadzorni svet je bil imenovan po partijski liniji kot član SDS. Leta 2004 je na listi SDS kandidiral tudi za poslanca državnega zbora. Tisti z boljšim političnimi spominom so si ga morda zapomnili po tem, da je tedaj na spletni strani objavil svojo predvolilno poezijo ("Roke so odprte vsem, od ognja sem prežet, v milosti brezmejni, ustvarjam novi svet. Ko v vesolju jaz lebdim, na zemljo sem pripet, z ljubeznijo v srcu, pozdravljam novi svet.").

Kdo vodi podjetje?

Adria se je konec lanskega in v začetku letošnjega leta zapletla v afero Aurora, ko je nameravala najeti tovorno in potniško letalo pri zasebni letalski družbi. Nato je čez noč odstopila od pogodbe, žrtev teh dogodkov pa je bil tedanji direktor Iztok Malačič. Namesto pri Aurori je tovorno letalo potem najela pri poljskem Sky Taxiju, toda posel je zelo hitro propadel, saj se je izkazalo, da poljski letalski prevoznik nima vseh potrebnih dovoljenj. Tokrat ni odgovarjal nihče. Nato so Adrijini nadzorniki odstopljenemu Malačiču prepovedali vstop v prostore letalskega prevoznika. Nadzorni svet je na zadnji skupščini odločil, da Malačiču, če se odpove pravici do trimesečnega odpovednega roka, ponudijo izplačilo treh plač kot odškodnino. Če tega ne bi storil, pa je nadzorni svet upravo pooblastil, da zaradi nevarnosti zlorabe položaja za obdobje trajanja odpovednega roka Malačiču prepreči dostop do poslovnih prostorov podjetja in vsakršno izvrševanje pooblastil člana uprave. V nadzornem svetu so namreč menili, da je Malačič s tem, ko je odstopil s položaja predsednika uprave Adrie Airways, prekinil sodelovanje z njo, čeprav je ob odstopu navajal, da je zaradi Aurore pripravljen odstopiti s položaja direktorja, ostal pa naj bi član uprave. Adrijini nadzorniki so hkrati ustanovili posebno komisijo, ki naj bi preučila, zakaj najem letala pri družbi Aurora Airlines ni bil realiziran in ali so pri tem nastale nepravilnosti. Ugotovitve naj bi bile predvidoma znane do konca marca, vendar jih komisija še vedno ni pripravila.

Najpomembnejšo vlogo v podjetju ima vsekakor šef nadzornikov Grošl. Že iz novic v različnih medijih je mogoče sklepati, da Adrie ne vodi uprava, temveč predsednik nadzornega sveta. Čeprav je v zakonu o javnih družbah zapisano, da se vodenje poslov ne more prenesti na nadzorni svet, Grošl posredno vodi tudi posle. Adrijina uprava se je denimo za banalen varčevalni umik ponudbe kokakole na svojih letih odločila na Grošlov predlog. Tujo pijačo bo zamenjala domača kokta. S to potezo želijo znižati stroške in oglaševati izdelke domačih proizvajalcev. Poleg tega naj bi bila Droga Kolinska ponudila precej ugodnejšo ceno od Coca-Cole.

Grošl se je v imenu Adrie Airways udeležil tudi srečanja združenja letalskih prevoznikov (IATA) v Hongkongu. Stroške poti in bivanja mu je v celoti kril slovenski letalski prevoznik, čeprav tam ni zaposlen, temveč je v podjetju zgolj nadzornik. Na seminarju, ki se ga je udeležil, naj bi govorili o zavarovanju letalskih operacij. Ali je šlo za turistični izlet na tuje stroške? V Adrii so povedali, da v njegovi poti ne vidijo nič spornega in da so ga tja poslali, ker se je začasni predsednik uprave Tadej Tufek sočasno udeležil druge konference v New Yorku. Z Adrijinega vidika naj bi bilo pomembno, da se njeni vodilni udeležijo obeh konferenc, zato je šel tja Grošl, zraven pa še vodja pravne službe. Sicer pa naj bi po nekaterih namigih Grošl več časa prebil v podjetju, kjer je nadzornik, kot na svojem rednem delovnem mestu. V Adrii naj bi bil vsak dan in tudi za časa kratkega Malačičevega direktorovanja naj bi se bil vtikal v njegovo delo in je hotel vedeti za sleherno Malačičevo odločitev. Kot skrben nadzornik je seveda primerno nagrajen. Odkar je predsednik nadzornega sveta je sklical kar 14 sej, šest v prvih treh mesecih letošnjega leta. Sejnina znaša po Adrijinih podatkih 60.000 tolarjev.

Afera Aurora

Najem letala pri letalskem prevozniku Aurora, zaradi katerega je moral oditi direktor Malačič, je zbudil veliko medijske pozornosti. Malačiču so očitali, da je prijateljsko povezan s šefom Aurore Borisom Praprotnikom in da mu tako skuša prek Adrie zagotoviti dober posel. Malačič je namreč nekoč, pred leti, že sodeloval s Praprotnikom pri izdelavi poslovnega načrta. Aurora pa je tedaj bila podjetje brez dovoljenj, brez zaposlenih in tudi brez kapitala. Poleg tega naj bi njeni piloti imeli veliko težav na simulatorjih.

Toda ali je bil posel z Auroro res tako sporen, kot se je zdelo na prvi pogled? Aurora zdaj s svojim letalom uspešno leti v Franciji in med drugim prevaža tudi francoske nogometne klube ter skrbi za poslovne lete. Boris Praprotnik nam je povedal, da se je za posel začel dogovarjati že s prejšnjim Adrijinim direktorjem Branetom Lučovnikom. Adria je nameravala najeti tovorno letalo, Praprotniku, nekdanjemu Adrijinemu pilotu, se je zdel posel zanimiv in je navezal stike s svojim nekdanjim delodajalcem. Aurora je naredila številne analize, katera letala bi bila najprimernejša, saj so leti turbopropelerskih letal cenejši, vendar počasnejši. Z embraerji bi lahko leteli na Dunaj, v Bruselj, Muenchen, Varšavo, Sarajevo ..., saj ne bi potrebovali veliko več časa kot druga Adrijina letala, tako da ne bi bilo treba zakupovati dodatnega časa. Z Aurorinimi letali naj bi polnili Adrijine lete s potniki s sekundarnih letališč, recimo iz Maribora, Portoroža, pa tudi drugih manjših letališč na območju nekdanje Jugoslavije, recimo iz Banjaluke. Z malimi turbopropelerskimi letali naj bi bili leti rentabilni že pri 20 potnikih. Adria bi tako spet postala pomemben igralec v regiji. Praprotnik je na prezentaciji Adrii predstavil šest različnih tipov letal in naredil analize. Aurori je bilo naročeno, naj pripravi ponudbo za tovorno in potniško letalo. Po Aurorini analizi se je izkazalo, da je najprimernejše letalo tipa Embraer 120.

Na očitke, da Aurora ob vstopanju v posel ni imela ničesar, v Aurori odgovarjajo, da letal niso hoteli nabaviti, preden bi bila podpisana pogodba, saj je to preveč tvegano. Praprotnik tudi pravi, da je bilo dogovarjanje z Adrio sprva uspešno, ker pač Adrijine službe niso imele pojma, kako se ukvarjati s tovornim prevozom in kakšno letalo nabaviti. Slabe rezultate preizkusa v simulatorju pa opravičuje s tem, da so se piloti, ki naj bi leteli za Auroro, takrat prvič srečali. "Piloti so se v simulatorjih sploh prvič srečali. Bili so štirje piloti iz Brazilije, iz njihovega nacionalnega prevoznika Variga, ki je tako kot Adria včlanjeno v Star Aliance. Drugi piloti so bili iz Francije. Vsi pa so dotlej leteli na različnih letalih," pravi Praprotnik. Težave so se pojavile, ker niso imeli izdelanih procedur in so Brazilci uporabljali brazilske procedure, Francozi pa tiste, ki se uporabljajo v Franciji. Druga težava, s katero se je spoprijela Aurora, je bil prvi pristanek embraerja v Sloveniji. Namesto na Brniku je zaradi goste megle pristal v Mariboru. Pojavili so se dvomi, ali embraerji sploh lahko pristajajo v megli. "Mi kot prevoznik lahko pristajamo do določene vidljivosti. Tudi Adrijino letalo, če bi ga vpeljevali, takrat ne bi pristalo na Brniku. Embraer je opremljen za pristanke v megli," razlaga Praprotnik. Najete pilote naj bi bilo treba najprej vpeljevati pri simuliranih razmerah in to naj bi trajalo pol leta. Poleg tega so bile tistega dne razmere obupne, vsaka minuta leta pa veliko stane, zato je bil gospodarnejši pristanek v Mariboru. Kasneje se je izkazalo, da poslov potniškega prevoza za Adrio ne bi mogli opravljati, ker bi morali pridobiti dodaten certifikat, ki stane od 80.000 do 90.000 evrov, to pa je bilo za Auroro predrago. Zato naj bi ta prevoznik opravljal le tovorne prevoze, potniške prevoze pa naj bi opravljali Adrijini piloti. A to bi bila zanje, saj sicer letijo na drugih, večjih letalih, nekakšna degradacija in bi delo le stežka sprejeli.

Aurora je do dogovorjenega datuma pripeljala letalo, ki bi ga morali predelati v tovornega. Toda Adria se s tem letalskim prevoznikom ni želela več pogovarjati. Pri vsem tem je zanimivo, da sta pogodbo z Auroro v funkciji članov uprave podpisala Tufek in Malačič, toda odgovarjal je le slednji. Tudi nadzorni svet je sprva podpiral posel z Auroro in mu na dveh sejah celo dal zeleno luč. Pri Adrii sicer pravijo, da se je nadzorni svet prvič le seznanil s postopki izbire podjetja Aurora Airlines in z nakazilom avansa. Na naslednji seji so člani nadzornega sveta potrdili, da bodo za prevoz letalskega tovora vpeljali Aurorino letalo pod pogojem, da družba pridobi certifikate in uspešno opravi notranjo presojo ustreznosti pri Adrii Airways. Aurora je certifikat za opravljanje letalskih prevozov dobila. Kasneje pa je nadzorni svet ugotovil, da njeno letalo ni ustrezno, in sklenil, da začne postopke za povrnitev nakazanih sredstev. Pri Aurori trdijo, da so storili vse potrebno in da bodo od Adrie zahtevali dodatnih 75.000 evrov zaradi izpada dohodka.

Težave poljskih saabov

Po dogodivščinah z Auroro je prišla na vrsto zgodba s poljskim saabom. Najem tega letala so oglaševali kot super posel, pol cenejši, kot če bi ga opravljala Aurora. A kmalu so se pojavili namigi, da naj bi bil pri dogovarjanju s Saabom posredoval eden izmed vodilnih Adrijinih pilotov, ki je najbolj nasprotoval poslu z Auroro, prek svoje žene, zaposlene v slovenski diplomaciji. Ob predstavitvi letala se je na letališču pojavil sam švedski veleposlanik, kar naj bi bil nekakšen dokaz, da Adria resno vstopa v posel s Saabom. V Adrii namige o posredovanju zanikajo: "Pri omenjenem poslu ni bilo posrednika. Adria Airways je bila v neposrednem stiku z družbo Saab, prek nje smo pridobivali podatke o vseh razpoložljivih prostih letalih za cargo letenje. Veleposlanik je bil prisoten brez posebnega namena. Kot gospodarski in politični predstavnik Kraljevine Švedske v Sloveniji se je pridružil prvim sestankom našega podjetja s predstavniki družbe Saab."

Vendar je poljski saab kljub temu letel samo nekaj časa, nato se je izkazalo, da nima vseh dovoljenj. Že na začetku pa je bila precej sumljiva tudi cena najema; poznavalci zatrjujejo, da je bila dumpinška. Za tako malo denarja naj bi bilo nemogoče leteti in v ozadju naj bi se skrivali drugi razlogi. Poljski Sky Taxi naj ne bi imel urejenega evropskega zavarovanja, zato so mu poljske oblasti prepovedale opravljanje tovornih poslov. Ob tem je Grošl za Finance dejal, da ima potrjene indice, da naj bi bil v ozadju tega Praprotnik, ta pa trditve zanika. V Adrii smo povprašali, ali niso preverili poljskega prevoznika, a pravijo, da so to storili in da naj bi bilo s Poljaki vse v redu. Zaradi propadlega posla začasni v. d. direktorja Tufek, ki je v zelo dobrih odnosih z Grošlom, menda ne bo odgovarjal. "Za kazensko odgovornost ni podlage, posel je bil prekinjen zaradi nepridobitve poljskega dovoljenja za komercialno letenje, ki je v pristojnosti poljskega državnega organa, na to odločitev pa ne Adria Airways ne Sky Taxi ne moreta vplivati. Pogodba tudi ni vsebovala nobenih avansnih plačil, temveč je dogovor temeljil na plačilih za opravljene storitve, teh pa v tem primeru ni bilo. Ob tem moramo pojasniti, da je bila pogodba s podjetjem Sky Taxi kratkoročne narave - kot takojšen in zgolj kratkoročen ukrep po propadlem poslu z Auroro Airlines, da se izpeljejo dogovorjeni posli z večjimi naročniki," pravijo v Adrii.

Adria naj bi zdaj mrzlično iskala nadomestna letala za nadaljevanje prevažanja tovora. Pri posredniškem podjetju Air Charter Service naj bi bila po naših podatkih povpraševala o najemu morebitnih prostih embraerjev za prevoz tovora. Torej letal, ki jih je enkrat že zavrnila. To naj bi bilo najlažje, saj ima izdelane Aurorine študije, ki jih je dobila brezplačno. Aurorina zamisel očitno ni bila tako slaba, saj jo bo, tako kaže, Adria v prihodnje razvijala. "V skladu s sprejeto petletno poslovno strategijo se v Adrii Airways oblikujejo ločeni profitni centri: redni promet, cargo, čartersko letenje in vzdrževanje letal. Projektna skupina, ki vključuje vse službe, analizira različne tipe letal, katerih kapacitete (število potniških sedežev, hitrost, doseg, nosilnost, cena operacije itd.) ustrezajo potrebam Adrie Airways za prevoz potnikov in letalskega tovora v prihodnjem srednjeročnem obdobju. Med proučevanimi tipi letal sta med drugimi tudi saab in embraer, analiza pa še poteka," pravijo v Adrii.