Zaskrbljena javnost

Neuradni štart je bil prejšnji ponedeljek. Do torka zvečer je peticijo proti gradnji dveh plinskih terminalov na območju Tržaškega zaliva podpisalo že več kot deset tisoč slovenskih državljanov, med njimi Franco Juri, Anton Komat, Mojca Drčar Murko, Vlado Miheljak in Manca Košir. V sredo zjutraj, ko se je podpisovanje tudi uradno začelo, je bilo zbranih šestnajst tisoč podpisov. V četrtek opoldne, po pičlih štirih dneh zbiranja, pa je peticijo, ki je v slovenskem, italijanskem in angleškem jeziku objavljena na spletni strani terminal.mladina.si, podpisalo že več kot enaindvajset tisoč ljudi. Nad množičnim odzivom javnosti so presenečeni celo organizatorji peticije - civilna pobuda slovenske Istre in koordinacijski odbor za čisto okolje krajevnih skupnosti Hrvatini, Pobegi-Čežarji, Dekani, Sv. Anton, Bertoki, Škofije, Vanganel, Žusterna in Olmo-Prisoje. "Zgodbo o tem, da plinska terminala ne bosta vplivala na okolje, očitno lahko prodajajo samo še otrokom v vrtcu," pravi predstavnica koordinacijskega odbora Mirjana Čakardič. Pričakuje, da bo podpisnikov v prihodnjih dneh še več, saj so k protestu povabili tudi italijansko in hrvaško javnost. Če ne bodo zbrali dovolj podpisov, jih bodo po besedah članice koordinacijskega odbora Zofije Paulin zbirati tudi 'peš'. S hrvaškim Ekokvarnerjem, ki je pred časom preprečil gradnjo terminala na Krku, se dogovarjajo še za protestni shod. Organizatorji peticije opozarjajo, da je Tržaški zaliv majhen, plitev, ekološko občutljiv in gosto naseljen organizem, že zdaj preobremenjen z različnimi človeškimi dejavnostmi (skupaj z njihovimi posledicami), kot so industrijske ali fekalne odplake. Prepričani so, da bi bila plinska terminala na morju in kopnem nevarni ekološki bombi, saj bi slabšala kemično, fizično in termično kakovost morske vode in zraka, pa tudi videz morske krajine. V zaliv bi pritegnila okoli 160 velikanskih plinskih tankerjev na leto. Zaradi potrebne varnosti pred morebitnimi terorističnimi napadi bi zahtevala militarizacijo zaliva in celotnega območja ob njem. "Tržaški zaliv je najmanj primeren ekosistem za namestitev takih terminalov. treba bo poiskati nove lokacije in dobro premisliti o smereh energetske strategije in o tržni stihiji, ki jo izrabljajo multinacionalke na račun našega življenja in življenja naših potomcev," poudarjajo v peticiji, hkrati pa slovensko, italijansko in hrvaško vlado pozivajo k nadaljevanju že začetih, a pozneje prekinjenih pogovorov, s katerimi bi celotno območje severnega Jadrana razglasili za ekološko občutljivo in zavarovano območje. S takšno opredelitvijo bi preprečili morebitne prihodnje projekte, ki bi lahko ogrozili morski ekosistem. Čakardičeva pravi, da so stvari preresne za naivno zaupanje. Ne smemo namreč pozabiti, da investitorji z gradnjo plinskih terminalov mislijo skrajno resno. Terminal na morju snuje italijanska vlada v sodelovanju s španskim koncernom Endesa, terminal na kopnem pa deželna vlada Furlanije - Julijske krajine v sodelovanju z Endesinim tekmecem, prav tako španskim energetskim podjetjem Gas Natural. V Endesi pričakujejo, da bodo vsi postopki, tudi okoljske raziskave, tekli nemoteno in da bo terminal na morju zgrajen do leta 2010. Še več. V ekskluzivnem intervjuju za Slovensko tiskovno agencijo so predstavniki Endese na vprašanje, kako bi ravnali ob vztrajnem nasprotovanju krajanov, odgovorili, da so sicer odprti za komunikacijo, a da alternativne lokacije nimajo. Tako aroganten odnos si investitor lahko privošči samo zato, ker ima že zdaj večinsko podporo italijanske politike. Načrt gradnje najodločneje podpira levosredinski guverner Riccardo Illy, pa tudi vsa desnica in večina tržaških privržencev Romana Prodija. Svetla izjema so zeleni in komunisti. Postopek pridobivanja soglasja poteka pospešeno. Drugega aprila se je iztekel rok, v katerem je pripombe k predvideni gradnji lahko poslalo civilno prebivalstvo, le še nekaj dni pa nas loči do izteka roka, v katerem pripombe lahko pošljejo ustanove na lokalni in regionalni ravni. Že 19. aprila bo v Rimu potekala konferenca, na kateri bodo predstavniki italijanske vlade, deželne vlade Furlanije - Julijske krajine, župani prizadetih občin in predstavniki koncerna Endesa govorili o odločitvi glede gradnje terminalov. Slovenija je prvo etapo uradnega postopka, to je zbiranje pripomb, zamudila. Uradne pripombe je namreč v zadnjem trenutku, tako rekoč pet minut pred dvanajsto, uspelo poslati le krajevni skupnosti Ankaran.

Slovenska javnost je gotovo upravičeno zaskrbljena, zunanji minister Dimitrij Rupel pa ostaja optimist. Kot kakšen ne preveč spreten lobist investitorjev nas prepričuje, da gre za zelo oddaljene in abstraktne načrte, da plinskih terminalov mogoče sploh ne bo, da bo mogoče samo eden, skratka da bomo navsezadnje "presenečeni, da je bilo veliko hrupa za nič". O kakšni odločnejši reakciji zoper italijanske načrte torej ne duha ne sluha. Enako skrb zbujajoč je odziv ministra za okolje Janeza Podobnika. V začetku aprila mu je italijanski minister za okolje Altero Mateolli poslal netehnični del projekta plinskega terminala na morju in podvodnega plinovoda v Tržaškem zalivu. Čeprav dokument s prilogami in slikami vred obsega kar 1200 strani, je Slovenija v njem omenjena le posredno, pri analizi plovnih koridorjev, ki potekajo v bližini terminala in ki med drugim vodijo tudi v koprsko pristanišče. Prav tako ni nikjer omenjeno, da je izbrana lokacija od slovenske obale oddaljena le devet kilometrov. Da bi bila zadeva še hujša: italijanski minister za okolje je prepričan, da poseg ne potrebuje presoje čezmejnih vplivov na okolje! Namesto da bi Podobnik odločno protestiral zoper pomanjkljivo dokumentacijo, nas tolaži, da "Slovenija zaupa v evropsko držo Italije". Mimogrede - slovenska vlada je pred kratkim sicer res ustanovila medresorsko komisijo za oblikovanje stališč do problematike plinskih terminalov, toda hkrati ji je dala kar mesec dni časa za pripravo prvega poročila. Kaj bodo člani komisije počeli toliko časa, ni jasno. Vsekakor pa s takšno 'ažurnostjo' ne bo mogoče veliko doseči. Zaradi mlačnega odziva slovenske vlade je poslanski klub LDS že zahteval sklic izredne seje odbora DZ za okolje in prostor. Seja bo v torek, 18. aprila. Po besedah poslanca LDS Pavla Gantarja na njej ne nameravajo samo kritizirati vlade, ampak bodo predvsem skušali ugotoviti, kako naj vlada nadomesti zamujeno.

Peticija proti gradnji plinskih terminalov v Tržaškem zalivu.