Bručanova laž?

V razpisnih pogojih vsakega javnega naročila obstaja določilo, po katerem naročnik in ponudnik v času trajanja postopka javnega naročila ne smeta izvajati dejanj, ki bi kakorkoli vplivala na končno odločitev. Kaj to pomeni v praksi? Na primer, da se naročnik in ponudnik ne smeta osebno srečevati in debatirati o konkretnem javnem naročilu, kaj šele pod mizo sklepati posla. Gre za varovalko, ki zagotavlja preglednost postopka javnega naročanja in enakopravnost med ponudniki. Logično je, da je bila takšna varovalka vključena tudi v razpisne pogoje za dobavo in montažo 18 operacijskih miz za potrebe petih slovenskih bolnišnic. To varovalko so bili dolžni spoštovati tako člani razpisne komisije kot predstavniki naročnika, torej tudi minister za zdravje Andrej Bručan. Pa so se je držali? Obstaja resen dvom. Na naše uredništvo smo namreč dobili informacijo, da naj bi se Bručan v času razpisa sestal z Markom Bokalom, direktorjem podjetja Sanolabor, ki je na razpisu nastopalo kot eden od štirih ponudnikov in ga je razpisna komisija izbrala kot najboljšega ponudnika. Seveda nas je zanimalo, ali podatek drži, zato smo se lotili preverjanja.

Bručan je sprva kakršnokoli srečevanje s ponudniki odločno zanikal. V intervjuju za Dnevnik je namreč izjavil: "Z nobenim od ponudnikov se nisem sestal, niti jih ne poznam." Ker smo bili do izjave skeptični, smo ministru v četrtek poslali tri kratka vprašanja. Na naše izrecno vprašanje, zakaj se je v času razpisa srečal z Bokalom, je Bručan priznal, da je do srečanja res prišlo, a da se z Bokalom nista pogovarjala "nič v zvezi z operacijskimi mizami". Mimogrede - Bručan je bil srečanje pripravljen potrditi šele potem, ko smo zahtevali, da nam omogoči vpogled v knjigo obiskov na ministrstvu. V petek popoldne, tik pred zaključkom redakcije, pa nas je po poklical sam minister. Zatrjeval je, da se v času razpisa ni srečal z nobenim predstavnikom Sanolaborja, še najmanj z Bokalom. "Res pa je, da sem se s predstavnikom Sanolaborja srečal februarja leta 2005, vendar to ni imelo nobene zveze z operacijskimi mizami, saj je šel razpis zanje ven šele junija 2005."

Ponovimo: minister je srečanje najprej zanikal, ga nato priznal in ga dan pozneje spet zanikal. Takšno izmikanje vzbuja resen dvom o ministrovi poštenosti. Poleg tega je treba upoštevati, da je prvi razpis za 18 (oziroma takrat še 19) operacijskih miz tekel že v letu 2004, med prijavljenimi ponudniki pa je bil že takrat tudi Sanolabor. Bručan je po prihodu na ministrsko funkcijo ta razpis razveljavil in nato pred poletjem 2005 začel novega, na katerem je bil kot najustreznejši ponudnik izbran Sanolabor. Ni torej nujno, da je bilo srečanje februarja 2005 tako nedolžno, kot nas skuša prepričati minister. Po mnenju strokovnjakov s področja javnega naročanja srečanje med naročnikom in ponudnikom samo po sebi sicer še ne more biti razlog za razveljavitev razpisa, saj ni mogoče dokazati točne vsebine pogovora, kot tudi ne, v kakšnih okoliščinah je do srečanja prišlo. Brez dvoma pa ministrovo izvijanje meče čudno luč na celoten razpis in pod vprašaj postavlja preglednost postopka in poštenost izbire.