Stranka uzurpirala vladno palačo

Trenutno najvplivnejša slovenska stranka SDS je imela v torek popoldne sestanek, namenjen izbiri kandidatov za jesenske lokalne volitve. Seznam je dolg že več kot 100 imen in Janez Janša optimistično čaka na začetek jesenskega boja. Vse skupaj bi bil čisto običajen dogodek, če si izvršilni odbor SDS za svoj sestanek ne bi izbral vladne palače. Sestanek je potekal na Gregorčičevi 27, v veliki dvorani, kjer je vlada še nedavno prirejala tiskovne konference, v njej pa so bili in so tudi sestanki vlade, njenih organov in služb.

Velika dvorana je že dolgo teritorij izvršilne veje oblasti, včasih, še v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja, pa so v njej potekale tudi seje ustavnega sodišča, občasno še centralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije. Ker je takrat državi vladala samo ena stranka, sestankovanje v palači izvršilne veje oblasti ni bilo nič nenavadnega. Danes je drugače. Stranke imajo svoje naloge in svoje prostore, oblast pa ni v rokah ene, pač pa mnogih, od volilcev izvoljenih strank. Kaj, za vraga, v času demokracije in pluralizma v vladnih palačah dela strankarski organ? Zakaj je sestankoval v veliki dvorani in kdo je tisti, ki je pozabil na osnova načela politične higiene? Če bi predsednik vlade v svojih prostorih gostil zbor kmečkih žena, morda razumnike novorevijaškega kroga, bi bilo to morda smešno, ampak legitimno. V opis dela in nalog predsednika vlade namreč sodi, da se srečuje s predstavniki različnih interesnih skupin. Nekaj povsem drugega pa je, kadar predsednik vlade ne loči med funkcijo premiera in funkcijo voditelja stranke. In prav tako je popolnoma nesprejemljivo, če to dela v prostorih vlade, ki jo vodi. Še pred dnevi je v isti stavbi govoril o državniški reformah, danes pa govori o najboljših županskih kandidatih svoje najboljše stranke.

A predstavniki vlade pravega problema ne vidijo. Njihovi odgovori so preprosti ali pa jih ni. Dejstva o najemu so naslednja: generalni sekretariat vlade ima v uporabi dve dvorani. Manjšo in večjo. Obe dvorani na Gregorčičevi 27 lahko za svoje delo najamejo zunanji in notranji naročniki. Cena enournega najema velike dvorane je za notranje naročnike dobrih 5300, za zunanje pa dobrih 9200 tolarjev. Cenik je sprejela vlada na seji 6. oktobra 2005. Branko Vidrih iz urada vlade za informiranje trdi, da je bilo v letu 2006 do sedaj že 96 najemov, od tega 86 notranjih in 10 zunanjih. Zanimanje za dvorani je "precejšnje", obstaja pa tudi čakalna lista. "Dvorani je potrebno predhodno rezervirati. Prednost pri rezervaciji in najemu imajo notranji proračunski uporabniki (ministrstva in vladne službe). Seveda pa je oddaja v najem odvisna tudi od vrste dejavnosti in vsebine, ki se bo vršila v prostorih, ki so v lasti Vlade RS, ter glede na namembnost samih prostorov," pojasnjuje Branko Vidrih. Kakšna je za vladne prostore primerna vsebina, Vidrih podrobneje ne pojasnjuje, domnevano pa, da so sestanki strank primerna, kakšne zabave pa neprimerna vsebine. Iz vladne službe nam odgovora na vprašanje, če se jim zdi primerno, da v vladnih prostorih sestankuje katerekoli politična stranka, niso poslali.

Podobno redkobesedni so bili pri SDS. Za Mladino je njihova tiskovna predstavnica Janja Pavlin na vprašanje, zakaj sestanek v vladi palači, povedala samo to, da SDS "nima v lasti svojih prostorov, kjer bi potekala seja Izvršilnega odbora SDS". Zato so bili pač "primorani najeti primerne prostore". Malo bolj konkretna je bila za časnik Finance. Tam je povedala, da so vladno dvorano najeli povsem iz praktičnih nagibov. Prostori so "blizu vlade, državnemu zboru, torej blizu udeležencem". Podobno kot vlada se tudi Pavlinova za Mladino ni želela izreči o vprašanju, ali je primerno, da stranke za svojo sestanke uporabljajo tudi vladno palačo.

Seveda ni prvič, da je vlada dajala svoje prostore v najem zunanjemu naročniku. To se je dogajalo tudi v času vladavine LDS. Mirko Bandelj, nekdanji generalni sekretar vlade, to tudi priznava. "Oddajali smo ju predvsem za sestanke, za razna izobraževanja, notri so bili sindikati, pa predstavniki javnega sektorja." In stranke, so bile notri tudi kakšne stranke? "Ne spomnim se, da bi kadarkoli dali kakšni stranki te prostore. Ravno nasprotno, od tega smo bežali, če bi dali eni, bi morali dati vsem. Skoraj si upam trditi, da nikoli nobena stranka ni najela prostorov vlade." Da v vladnih prostorih stranke nikoli niso imele svojih sestankov, trdijo tudi drugi posamezniki, ki so bili blizu nekdanjim vladam. Izvršilni odbor SDS je razdevičil prostor izvršilne veje oblasti, kamor organi političnih strank doslej praviloma niso imeli vstopa.

A SDS je naredil še nekaj drugega. Za dveurno sejo so plačali slabih 20.000 tolarjev. Ostale stranke, ki niso ravno blizu oblastnim strukturam, za najem primerljivih prostorov plačujejo več denarja. LDS za najem dvorane ZSSS na Miklošičevi plača 24.100 SIT na uro, brez DVD. Tista v stolpnici T3 je še dražja, lahko pa se najame za najmanj štiri ure, doplačajo pa se tudi različni dodatki. Recimo ozvočenje. Cena je odvisna od velikosti dvorane, najem velike dvorane v T3 za štiri ure stane 88.000 sit brez DDV. Za stranke je najcenejša dvorana pri kinu Vič, kjer je cena z DDV primerljiva vladni. Drži pa, da je dvorana bistveno manj ugledna od tiste, v kateri je sestankoval svet SDS.

In še nekaj. Proračunski porabniki so v letu 2005 za najem poslovnih objektov porabili kar 7,3 milijarde tolarjev. Če bi popolnoma izrabili svoje prostore in jih ne bi dajali v najem drugim, zunanjim uporabnikom, recimo političnim strankam, bi na lahko na leto privarčevali vsaj kakšen desettisočak.