Slovenija kot Rusija

Ob svetovnem dnevu človekovih pravic leta 1999 je predsednik SDS znova opozoril na njihovo "drastično" kršenje na Kitajskem in v Čečeniji. Po prepričanju Janeza Janše iz teh ne tako daljnih časov "slovenska zunanja politika, zlasti pa minister Frlec, z zadržanostjo do omenjenih kršitev ter z neizoblikovanimi ali celo napačnimi stališči odreka drugim narodom pravico do najosnovnejših človekovih pravic". Hkrati pa, kot je zapisano v sporočilu za javnost, pred svetovno javnostjo izpričuje svoj odnos do človekovih pravic v lastni državi.

Socialdemokratska stranka Slovenije je ob bližnjem obisku predsednika vsekitajskega kongresa ljudskih poslancev Li Penga v Sloveniji leta 2000 v sporočilu za javnost izrazila protest zoper totalitarno, protičloveško in protinarodnostno politiko, ki se izvaja na Kitajskem. Ob tem je SDS poudarila, da se je v svojem programu zavezala k doslednemu spoštovanju človekovih pravic in svoboščin "ter pravic narodov do svobode in nacionalne suverenosti, saj gre za osnovne civilizacijske vrednote, na katerih temelji sodoben demokratičen svet". Zato, kot so odločno opozorili iz vrst socialdemokratov: "SDS protestira zoper kršitve človekovih pravic in nedemokratično politično prakso vedno in povsod, kjer se taka politika izvaja".

Štiriindvajsetega februarja leta 2000 je podpredsednik Slovenske demokratske stranke Milan Zver ob predstavitvi strankinega stališča do kršitev človekovih pravic v Čečeniji poudaril, da bi morala slovenska diplomacija do tega problema zavzeti jasno stališče. Po njegovi oceni bi bilo prav, da bi protesti potekali tudi pred ruskim veleposlaništvom. "Ob najnovejših podatkih o tem, kakšne kršitve človekovih pravic se dogajajo v Čečeniji, bi se morala odzvati mednarodna skupnost, o enem največjih genocidov nad narodom v zadnjem času pa bi morala dati jasno stališče tudi slovenska diplomacija," je poudaril Zver.

Ruska vlada sprašuje

Ob zadnjem obisku slovenske vlade v Rusiji je svet končno dočakal "jasno stališče" slovenske diplomacije do "enega največjih genocidov", pa tudi do drugih kršitev človekovih pravic na območju Ruske federacije. Še preden se je doslej največja slovenska delegacija napotila v Moskvo, je namreč predsednik Vlade RS časopisu Rossijskaja gazeta dal intervju. Ni nepomembno, da je Rossijskaja gazeta medij, ki ga je ustanovila in ga financira ruska vlada.

Osnovna naloga časopisa, ki ga tiskajo skupaj z regionalnimi prilogami vred v 31 mestih Ruske federacije, je objavljanje uradnih dokumentov in novih zakonov ter pojasnjevalnih komentarjev k njim. Sicer ima razvejano mednarodno in regionalno dopisniško mrežo ter se lahko pohvali z reportažami in zelo aktualnimi članki, na seznamu intervjuvancev pa so tako rekoč sami zvezdniki: žena Vladimirja Putina, ministri z vseh vetrov in področij ter celo ameriški igralec Tom Hanks. Vendar pa je po svoji glavni funkciji časopis podoben slovenskemu Uradnemu listu, kajti po objavi v tem glasilu zakoni začnejo veljati.

Poročevalec tega časopisa v članku pod naslovom "Premagati predsodke v odnosih z Rusijo - poziva slovenski premier Janez Janša", potem ko v uvodu seznani bralca, da bo Slovenija prva od novih članic predsedovala Evropski uniji, slovenskega premiera med drugim vpraša, ali se mu zdijo številni očitki Evropske unije glede kršitve človekovih pravic v Rusiji objektivni. "Človekove pravice so univerzalna vrednota. Vsi smo zaskrbljeni, če se kje pojavljajo take kršitve," je Janez Janša odgovoril glasilu, ki je brezplačno dostopno tudi na svetovnem spletu, "toda trenutno v svetu ni idealne države. Bistveno pomembnejše je, ali oblasti delajo na tem področju ali tega vprašanja sploh ne opazijo." V naslednjem stavku pa je predsednik SDS konkretiziral: "Mislim, da ima Rusija potrebne demokratične ustanove, ki ji omogočajo uspešno reševanje teh vprašanj."

Ker smo želeli pojasniti, katere institucije je imel v mislih premier, ter razjasniti še nekatere druge vidike intervjuja, smo na njegov kabinet naslovili pet vprašanj s petimi podvprašanji. Iz službe za stike z javnostmi kabineta predsednika vlade RS smo dobili kratek odgovor: "Spoštovani, brez komentarja. Najlepša hvala za razumevanje. Katja UJČIČ."

Tako je ostalo zgolj retorično podvprašanje, kateri mehanizmi zagotavljajo ruskim, komaj polnoletnim fantom, ki so vpoklicani k služenju obveznega vojaškega roka, da po dveh letih v vojski ne bodo invalidi. Primer vojaka Andreja Sičova, ki je zaradi večurnega izživljanja nadrejenih ob proslavi novega leta ostal brez obeh nog in spolnega uda, je, kot o tem poročajo ruski mediji, nekaj popolnoma običajnega. V soju medijskih žarometov je bil ta "pripetljaj" najverjetneje osvetljen in zlorabljen zaradi obračuna z obrambnim ministrom, ki je do škandala ciljal na predsedniški stolček države.

Kaj varuje ruske državljane pred neupravičeno uporabo prisilnih sredstev in ponarejanjem dokaznega gradiva, ki ga izvaja ruska policija, ter pomanjkanjem posluha za te grobe kršitve s strani sodne veje oblasti? Vzorčni je primer Alekseja Mihejeva iz Nižnij Novgoroda, iz katerega so policisti z električnim tokom izsilili priznanje, da je posilil in ubil dekle. Ker Mihejev ni zdržal bolečine, se je v lisicah vrgel skozi okno iz tretjega nadstropja stavbe, v kateri je bil zaslišan. Nekaj dni pozneje pa se je izginula, "posiljena in umorjena" oseba nepoškodovana vrnila domov. Čeprav je Aleksej danes invalid, nihče ni bil kaznovan.

V ruskih zaporih so, da bi opozorili na izredno slabe bivalne razmere, od protestnega odpovedovanja hrani prešli k množičnemu rezanju kit in drugim samopoškodbam. Kaj je v zvezi s tem naredila recimo administracija zapora v mestu Omsk? Sprožila je kazenski postopek zoper 25 protestnikov. Da invalidnih otrok, ki v Rusiji ne morejo uveljaviti pravice do izobraževanja, ter kršitev pravic otrok, ki so jih starši prepustili samovolji vzgojiteljev v državnih sirotišnicah, niti ne omenjamo.

Skupna točka

Se je mogoče od tedaj, ko je Janez Janša odločno protestiral proti "odrekanju drugim narodom pravico do najosnovnejših človekovih pravic", kaj dosti spremenilo v Čečeniji? Od leta 1999 je na območju Čečenije v skladu s poročilom varuha človekovih pravic te republike, Nurdija Nuhažijeva, izginilo 2800 ljudi. Število uradno sproženih postopkov za iskanje pogrešanih pa je bistveno manjše, je opozoril komisar za človekove pravice pri Svetu Evrope Alvaro Gil-Robles.

Sorodniki izginulih trdijo, da so za izginotja krivi pripadniki ruske federalne vojske, ki odpeljejo domnevne teroriste v neznano ter jih "onemogočijo po hitrem postopku", saj za pravično sojenje nimajo dokazov. Odgovorni na ruski strani krivdo pripisujejo čečenskim banditom, ki se skrivajo v uniformah federalcev. Poleg tega je bilo v zadnjem desetletju na različnih koncih Ruske federacije, kot je poudaril Nurdija Nuhažijev, obsojenih več kot 17 tisoč ljudi čečenske narodnosti, za katere čečenski varuh meni, da so bili večinoma pretirano ali sploh neupravičeno kaznovani.

Mimogrede, taisti Alvaro Gil-Robles je v poročilu o stanju spoštovanja človekovih pravic, ki ga je Odboru ministrov SE v Strasbourgu predstavil 29. marca letos, ugotovil, da je Slovenija na nekaterih področjih sicer napredovala, še vedno pa jo pesti več težav. Med temi je komisar za človekove pravice, ki mu je šestletni mandat potekel konec marca, izpostavil zaščito manjšin, položaj Romov, ureditev statusa izbrisanih in homofobijo slovenskih političnih veljakov.

Posebna pozornost je v poročilu namenjena ločevanju Romov v posebne šolske oddelke v novomeški osnovni šoli Bršljin, kar je po mnenju Gil-Roblesa zgrešen poskus integracije romskih otrok v večinsko skupnost ter odmik od evropskih standardov in pravice do enakopravnega šolanja. Alvaro Gil-Robles je med drugim tudi pozval mesto Ljubljano, naj čim prej odpravi vse administrativne ovire za gradnjo džamije, saj je islamski skupnosti že trideset let kršena pravica do svobode veroizpovedi.

Iz perspektive Alvarovega poročila, iz katerega je podatke črpal tudi ameriški State Department, drugi del odgovora na vprašanje vladnega poročevalca, kaj si slovenski premier misli o evropski kritiki glede spoštovanja človekovih pravic v Rusiji, lahko tolmačimo kot diskreditacijo evropskih opazovalcev in hkratno postavljanje Slovenije v vrsto kršilcev človekovih pravic, kakršni sta Kitajska in Rusija. Ali z besedami samega Janeza Janše - pred svetovno javnostjo izpričuje svoj odnos do človekovih pravic v lastni državi. "Vendar, včasih je pogled od zunaj bolj objektiven," je Rossijskaji gazeti zatrdil slovenski premier Janša, "hkrati pa je lahko zelo površen. Slovenija je pred kratkim tudi odgovarjala na očitke o nespoštovanju človekovih pravic, ki so bile navedene v vladnem poročilu ZDA. Mislim, da za stanje na področju človekovih pravic odgovarja demokratična oblast te države."

Pravoslavne namesto človekovih

Slovenija je s tovrstnim "jasnim stališčem" sicer resda postala večja prijateljica Rusije, toda postavila se je proti svežemu diplomatskemu vetru, ki trenutno veje iz Evrope. Nemška kanclerka Angela Merkel je že med prvim uradnim obiskom v Rusiji obiskala predstavnike civilne družbe in nevladnih organizacij, da bi iz prve roke izvedela, kakšno je stanje na področju človekovih pravic v Ruski federaciji.

Borcem za človekove svoboščine je celo povedala, da se lahko v primeru "težav" obrnejo na nemško veleposlaništvo. Kar kaže na popolnoma drugačno držo od njenega predhodnika Gerharda Schroederja, ki je danes tako rekoč v službi ruskega kapitala. Imenovan je za predsednika nadzornega sveta North European Gas Pipeline Company, ki je v 51-odstotni lasti ruskega državnega plinovodnega monopolista Gazproma, in bo gradil podvodni del plinovoda, ki bo zahodnoevropsko tržišče prek Baltskega morja povezal z največjimi zalogami zemeljskega plina na svetu.

Tudi volitve v Italiji bodo odnose med Rusijo in Italijo po koncu Berlusconijeve ere, kar se tiče človekovih pravic, po vsej verjetnosti postavile na trdna tla. Premiera Silvia Berlusconija ima ruski tisk za pravega "rusofila", saj je bil odkrito naklonjen Putinu. Rusija pa lahko od napovedanega junijskega obiska novoizvoljenega Romana Prodija pričakuje držo, podobno Merklovi. Prodi je namreč namenil par besed Berlusconijevi izjavi, češ da je delovanje ruskih federalnih enot v Čečeniji upravičeno. Naslednji dan pa je Romano Prodi, tedaj še vodja Evropske komisije, dal uradno pojasnilo, da je mnenje italijanskega premiera o čečenskem vprašanju le njegovo osebno mnenje in ne izraža stališča Evropske unije.

Medtem ko se je Merklova v ruščini pogovarjala z ruskimi pravobranilci, je Janez Janša obiskal poglavarja ruske pravoslavne cerkve patriarha Alekseja II. Verjetno je le naključje, da so hkrati iz moskovskega pravoslavnega patriarhata obvestili, da nameravajo oblikovati povsem novo (nacionalno) zasnovo človekovih pravic. Po uradnih izjavah RPC namreč evropska zasnova človekovih pravic za Rusijo, ki ima povsem drugačno zgodovino in mentaliteto od zahodne, ni primerna.

Po mnenju predstavnika RPC metropolita Kirila je recimo zaščita pravic istospolno usmerjenih propaganda homoseksualnosti. Glavna razlika med nacionalnimi pravoslavnimi pravicami in evropskimi človekovimi pravicami so vrednote, ki so višje od posameznikovih pravic in svoboščin - na kar so se že odzvali celo predstavniki drugih krščanskih cerkva in opozorili javnost, da lahko glede na dosedanje sodelovanje RPC z rusko vlado taki dokumenti kaj hitro postanejo vodilo državnikom.