Začetek konca Metelkove?

Kar se je že dolgo časa govorilo in pripravljalo, se je začelo tudi udejanjati. Oblasti so začele rušiti del Metelkove. To bi se tudi zgodilo, če jim ne bi namere preprečili metelkovci, vendar to ne pomeni, da se v bližnji prihodnosti proces ne bo nadaljeval tam, kjer se je končal v sredo zjutraj. Tudi tokratno dejanje je bilo samo nadaljevanje dogodkov, ki so se začeli odvijati že leta 2002, ko je gradbeni inšpektor odredil odstranitev prizidka Kluba Gromke, Malo šolo, ker je bila po njegovem mnenju postavljena nelegalno. V zadnjih tednih so se obiski različnih inšpektorjev tako stopnjevali, da jih je dan po Exitu za Metelkovo obiskala kar cela organizirana skupina inšpektorjev in kriminalistov. Vendar je šlo predvsem za tržne inšpektorje, ki so se ukvarjali zlasti z obratovanjem šankov in iskanjem odgovornih oseb, ki bi jim lahko izstavili položnice. Tokratna ne ravno kulturna akcija pa je bila spodbujena s strani gradbenega inšpektorata, ki deluje pod okriljem inšpektorata za okolje in prostor.

Še večer pred prihodom bagra, delavcev in inšpektorice Vesne Mrmolja se na Metelkovi ni dalo slutiti, da se v jutranjih urah obeta konflikt z rušitelji skvota. Na nekakšni javni tribuni so se o avtonomnih kulturnih conah pogovarjali dr. Rastko Močnik, Miha Zadnikar, dr. Katarina Višnar, dr. Rajko Muršič in dr. Andrej Kurnik. Na okrogli mizi so bili zbrani tudi metelkovci, ki so priložnost izkoristili hkrati za sestanek o tem, kako delovati naprej, pod vse večjimi pritiski. Kaja iz Gala hale pravi, da je bilo na začetku sicer malo preveč govorjenja, vendar so se na koncu vseeno začeli tudi bolj konstruktivno dogovarjati: "Govorniki so nas sicer podprli, ampak so veliko teoretizirali. Zakaj je Metelkova kul in kakšne so prakse drugje. Jaz sem komaj čakala na mikrofon, da sem jih vprašala, kako naj delujemo v praksi. Mene je prav zanimalo, kaj pametne glave mislijo, kaj naj naredimo, zdaj ko smo zdemoralizirani in zmedeni. Potem smo se malo začeli o teh stvareh pogovarjati in na dan je prišlo par dobrih idej." Ena izmed njih je, da bi vsak večer kakšna znana oseba iz kulturnega, športnega, glasbenega življenja zastavila svoje ime za Metelkovo. Ugotovili so namreč tudi, da brez dobička od prodaje pijače za šanki ne bi mogli preživeti, torej zaprtje skorajda ni nikakršna opcija, saj zaradi pomanjkanja financ verjetno ne bi mogli izvajati kulturnega programa.

Že po zadnjih pogostejših obiskih inšpektorjev se je v zadnjih dveh tednih marsikaj spremenilo, kakor so ugotovili obiskovalci. Čeprav se v nekaterih klubih še dobi pijača, zaradi česar na prvi pogled ni videti razlike, so se različni klubi že različno odzvali na pritiske. Najnovejša politika v Menzi pri koritu je, da za zdaj normalno delajo naprej, vendar iščejo pametne rešitve, do takrat pa ne prodajajo pijač. Tiffany in Monokel sta bila zadnje tedne zaradi usklajevanja z zakonodajo zaprta, razen za že vnaprej napovedane prireditve, literarne večere, okrogle mize in filmske projekcije. Channel Zero je izvedel samo enkratno akcijo osveščanja obiskovalcev in imel en petek program brez pijače, namesto tega so za točilnim pultom žejne pričakali letaki in pozivi k podpisu peticije. Peticija, ki se je po jutranjih sredinih dogodkih množično razširila tudi prek interneta, ugotavlja, da je trinajstletno obdobje tolerance s strani države končano: "Zdajšnja državna oblast z represivnimi organi pod krinko novih zakonov in uvajanja reda sili AKC Metelkova mesto k prenehanju produciranja neodvisne kulture, s tem izgine tudi družbenosocialni moment prostora."

Jutranja akcija

Po torkovi okrogli mizi, ki se je predčasno končala zaradi nogometne tekme med Brazilijo in Hrvaško, in po okrepčitvi s partizanskim golažem, se je večina njenih udeležencev mirno odpravila domov, drugim obveznostim naproti. Pričakovali so mirno noč, saj so dobili nekakšno neuradno informacijo, da bodo inšpektorji prišli v četrtek zjutraj. Tisti dan so bili zmenjeni, da naj vsi, ki bodo lahko vstali tako zgodaj ali pa ne bodo šli spat, pridejo branit Malo šolo. Ampak jih je inšpektorat za okolje in prostor presenetil dan prej. Sicer ni bilo veliko ljudi ob obisku bagerja z delavci iz Slovenj Gradca, ampak so zato ti odreagirali odlično. Prvi je opazil, da se nekaj dogaja, Matjaž, ki je prejšnji dan delal za šankom kluba Gromke in se v jutranjih urah odločil prespati ravno v Mali šoli. "Deset minut pred šesto uro zjutraj sem se zbudil in ugotovil, da je v Mali šoli pet, šest delavcev s čeladami, ki odnašajo ven pohištvo. Nato so mi povedali, da so prišli rušit. Vlomili so v Malo šolo, zlomili so ključavnico in odnašali naše stvari. Bili so zgolj delavci, ni bilo policajev. Z njimi je bila še ena gospa, za katero se je izkazalo, da je inšpektorica, ki jih je koordinirala," se jutranje budnice spominja Matjaž. Hitro je zbudil še Nenada in Duleta, ki sta prav tako prespala v bližini, skupaj so našli novo ključavnico, in ko so bili delavci ravno vsi zunaj, zaklenili objekt pred njimi. Hkrati so že klicali na pomoč in že po petnajstih minutah se je začela nabira gručica ljudi, ki jim očitno ni vseeno za Metelkovo, saj so se odzvali klicu kljub res zgodnji jutranji uri. Vendar je najhujša nevarnost do takrat, ko je večina prišla na prizorišče, že minila.

Inšpektorica je, ko je ugotovila, da ji je preprečeno rušenje, in ko je dojela, da se okoli nje zbira vse več zagovornikov avtonomnega prostora, na pomoč hitro poklicala policijo. Interventna policista sta jo razočarala, ko sta ji samo po treh minutah pojasnila, da ne opazita nikakršne kršitve javnega reda in miru, zato ne bosta ukrepala, in se odpeljala. Za pomoč bi morala poklicati policijsko asistenco in jo naročiti par dni prej. Zaradi vsega skupaj se je počutila ogroženo. "Itak ni hotela z nobenim komunicirat, ker naj bi bila v službi in ne more govoriti z nami. Klicala je sem in tja, na koncu ugotovila, da ne more nič narediti in odšla," se nonšalantnega odnosa spominja Kaja. Obisk, ko se je začel poskus rušenja Metelkove, si bo dobro zapolnila tudi pristojna gradbena inšpektorica Vesna Mrmolja, saj je prisebni Andrej Morovič, ki se je znašel na prizorišču, tudi sam poklical policijo in prijavil vlom: "Ko sem poklical policiste zaradi vloma v Malo šolo, so prišli, popisali in odšli. Nato je sledil še en obisk štirih policistov, od katerih je bil en kriminalist, drugi pa je imel na rami tri zvezdice, ti so bili malo bolj temeljiti. Poslikali so ključavnico in potrgane reflektorje in vprašali, če so delavci ali inšpektorica pred tem pokazali kakšne papirje." Izkazalo se je, da je inšpektorica ob tem, ko se je želela boriti proti nelegalno zgrajenem prizidku, sama uporabila nelegalne metode. Policisti so zato zagotovili, da bodo spisali kazensko ovadbo zaradi vloma.

Ker nam ni uspelo priti do inšpektorice, smo se morali zadovoljiti s pojasnili nadrejenega inšpektorata za okolje in prostor, ki deluje v okviru ministrstva za okolje in prostor oziroma ministra Janeza Podobnika in je pristojno za vse odgovore, povezane z rušenjem Metelkove, kjer ponavljajo staro, že slišano zgodbo o sporu med državnimi in mestnimi oblastmi. Gradbeni inšpektor je investitorju ljubljanski mestni občini leta 2002 naložil, naj sama odstrani objekt. Namesto tega so se z ljubljanske občine pritožili ministrstvu za okolje in prostor, ki je njihovo prošnjo zavrnilo. Čeprav se zadeva še vedno obravnava na Upravnem sodišču, se je gradbeni inšpektorat odločil nadaljevati akcijo. "Ker je bila pričeta upravna izvršba inšpekcijske odločbe tedaj prekinjena, gradbeni inšpektor postopek nadaljuje, tako je danes v jutranjih urah pričel s fizičnim odstranjevanjem objekta. Izvršbo so kmalu po pričetku pričele ovirati osebe, prispele iz sosednjih objektov. Ker se osebe kljub intervenciji policije niso umaknile, je gradbeni inšpektor zaradi varnosti del pri izvršbi dela prekinil in jih bo nadaljeval." O datumu poskusa nadaljnjega rušenja ne bo gradbena inšpektorica nikogar obvestila, ker ji tega ni treba. Njeni nadrejeni pa niso želeli povedati, po čigavem naročilu vodijo tako restriktivno politiko proti mednarodno priznanemu kulturnemu središču. Na inšpektoratu za okolje in prostor so povedali le, da imajo določene prioritete pri delu. Očitno Metelkova spada med urgentne primere, pri katerih nelegalna gradnja škodljivo vpliva na okolje, ogroža varnost ljudi in okolice, leži na varovanem območju ... "Objekt leži v območju, kjer dovoljenja v sedanji obliki ni mogel pridobiti, območje je varovano kot kulturna dediščina, služi tudi pridobitni dejavnosti, javnim prireditvam, glede na nekontrolirano gradnjo ni dokazov o varnosti objekta," so o utemeljenih razlogih za rušenje prepričani podrejeni ministra Podobnika, ki zanikajo politično vpletenost in pritiske z vrha: "Gradbeni inšpektor vodi postopke samostojno po uradni dolžnosti in ni vezan na nikogaršnja navodila, o postopku ne potekajo nikakršni pogovori ali dogovori med mestno občino Ljubljana in Inšpektoratom, za dogovore tudi ni podlage v zakonu." Do skupnega jezika verjetno niti ne bi prišlo, saj podžupan Miloš Pavlica v nasprotju z inšpektoratom za okolje meni, da je: "AKC Metelkova dragocen prostor srečevanja alternativnih, mladinskih in institucionalnih kultur, ki doživlja številne pohvale s strani obiskovalcev Ljubljane. Zato bi ga bilo treba ohraniti do sprejema ustreznih dolgoročnih planov mesta, ko se bo položaj jasno opredelil". Prepričan je, da je v mestu precej večjih problemov, ki bi se jih inšpekcijske službe morale lotiti prej.