Jure Trampuš

 |  Mladina 26  |  Politika

Napad na študentsko avtonomijo

Nova razdelitev študentskega denarja naj bi pomenila radikalno zmanjšanje moči in vpliva študentskih organizacij

Nočni protest študentov

Nočni protest študentov
© Miha Fras

Po propadlih študentskih demonstracijah in padcu študentskega voditelja Ulčarja je vlada začela protiofenzivo. V parlamentarni postopek je poslala zakonske spremembe, s katerimi naj bi uredila položaj na trgu študentskega dela in hkrati študentom omogočila več štipendij. Zakon je zdaj v parlamentarni obravnavi, čaka pa ga še tretje branje. Zamisel vlade je preprosta, poleg študentskih servisov naj bi po novem študentsko delo posredovali tudi zavodi za zaposlovanje, delež denarja, ki bi ga za delovanje dobili študentski servisi in organizacije, pa naj bi se zmanjšal. Razlog? Država bo ustanovila štipendijski sklad, ki se bo financiral z delom študentov. Kljub parazitski logiki - več ko bodo študenti delali, več bodo imeli štipendij - Drobničevo ministrstvo pravi, da je ukrep dober, da je prišel čas, da se sredstva, ki jih z delom ustvarijo študenti, študentom tudi vrnejo. Država naj bi število štipendij povečala za 15.000, konec pa naj bi bilo bogatenja različnih servisov, posameznikov in funkcionarjev. Ali kakor samozavestno trdi Drobnič, zakon verjetno ne ustreza "vsem malim partikularnim skupinam, ki jim ni do tega, da so stvari urejene". Drugi pa naj bi ga podpirali. Kaj točno določa zakonski predlog? Koncesijske dajatve od dela študentov, kar je 10 odstotkov denarja, ki ga študent s svojim delom zasluži, bi vlada rada razdelila po ključu 35 odstotkov za stroške dela študentskih servisov, 35 odstotkov za sofinanciranje obštudijskih in interesnih dejavnosti in 30 odstotkov za štipendijski sklad. Delo bodo študentom lahko posredovali tudi zavodi za zaposlovanje, pri tem pa bi se celotna koncesijska dajatev namenila štipendijskemu skladu. Prek zavodov bi po vsej verjetnosti študente zaposlovale predvsem državne institucije, ki so največji odjemalec študentskega dela. Na vladno argumentacijo sta možna dva pogleda. Cinik bi dejal, da je prav, da se študentom denar vzame, saj ga ne znajo pametno porabiti, kopljejo se v denarju, pozabljajo na dober okus in na študiranje. Skeptik bi bil previdnejši, vprašal bi, kaj je s takšno ureditvijo narobe in kaj lahko nedomišljeni ukrep povzroči. Odgovor je enostaven. Država preprosto pozablja, da manj denarja za študentske organizacije pomeni tudi manj denarja za dejavnosti, ki jih te organizacije podpirajo. Odpeljimo se recimo v razmeroma veliko slovensko mesto. V njem deluje študentki klub, financiran s koncesijskimi dajatvami. Letni proračun tega študentskega kluba je okoli 20 milijonov tolarjev. S tem denarjem študenti v mestu prirejajo glasbeni festival, izdajajo glasilo, subvencionirajo prevoze v študijska središča, organizirajo različne izobraževalne tečaje, prirejajo športne, zabavne prireditve pa brucovanja, ekskurzije in potovanja. Študentski klub pravzaprav dela tisto, kar mesto samo ne zna, ne zmore ali pa noče početi. Je pomemben dejavnik mestnega razvoja. Kaj se bo zgodilo s tem študentskim klubom, če bo država spremenila zakon? Delovanje kluba bi popolnoma zamrlo, vrnilo bi se deset ali petnajst let v preteklost, v čas, ko so študenti trkali na vrata različnih podjetij, prosili za žepnino in bili zadovoljni, če so lahko v enem letu pripravili manjši kantavtorski večer. Predsednik kluba iz tega mesta napoveduje apokaliptičen scenarij. "Popolnoma se bo zreduciralo delovanje študentskega kluba. V mestu ne bo več dvajset ali trideset koncertov, za razvoj mladinske kulture bomo lahko priredili koncert ali dva. Hkrati bodo postali študenti popolnoma nepovezani med seboj, ker ne bo več kluba in se študenti ne bodo več povezovali. Država bo razbila neko gibanje, študenti bodo prepuščeni sami sebi, a bodo zato lažje obvladljivi." Klubu bo ostala samo še približno četrtina denarja, ki ga dobi danes. "To bomo porabili večinoma za vzdrževanje infrastrukture, ki nam jo je uspelo vzpostaviti v zadnjih desetih letih." Janez Tonkli, predsednik ŠKIS-a, zveze lokalnih študentskih klubov, pravi, da bodo "najkrajšo potegnili študenti s periferije, ki so že tako v slabšem socialnem položaju kot študenti, ki živijo in študirajo v Ljubljani ali Mariboru. Na slabšem pa bodo vsa manjša mesta in kraji po Sloveniji, saj se bo tam še manj dogajalo. Mladi bodo izgubili prostore za druženje in izvajanje projektov. Preostalo jim bo le še zbiranje po gostinskih lokalih ali pa beg iz domačega kraja."

 

Zakup člankov

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?

Pošljite SMS s vsebino MLADINA2 na številko 7890 in prejeto kodo prepišite v okvirček ter pritisnite na gumb pošlji

Nakup prek telefona je mogoč pri operaterjih Telekomu Slovenije in A1.

Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal

Tedenski zakup ogleda člankov
Za ta nakup se je potrebno .

4,2 €

Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine.

Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 15,8 EUR dalje: