Od groženj do fizičnega nasilja

V petek so se na mariborskem Grajskem trgu zbrali aktivistke in aktivisti Lingsiuma, edine organizacije istospolno usmerjenih v štajerski prestolnici, da bi promovirali strpnost, ki je v Mariboru primanjkuje. Na stojnicah, ki so jih postavili že tretje leto zapored, so mimoidočim predstavljali GLBT-življenje z brošurami, letaki in drugim gradivom, razdeljevali so tudi čistila in krpice za brisanje očal z napisom Počistimo predsodke. Kar nenadoma pa je pridrvela skupina mladcev, začela prevračati stojnice in navzočim groziti z nožem, naj se vrnejo za štiri stene, kamor sodijo. Tako hitro, kot so napadalci prišli, so tudi zapustili prizorišče. "Grožnje smo doživljali že prej, predvsem anonimne prek interneta. To pa je brez primere. O tem je bila obveščena policija, postopek teče, obvestili smo jo o vsebini forumov napadalcev. Napadalce smo identificirali kot Viole. Želimo si, da bi tok preiskave pripeljal ne samo do kaznovanja kršiteljev, ampak do sprožitve širšega vprašanja," o napadu zaskrbljeno razmišlja Maja Pan, ena izmed organizatork Lingsiumove prireditve. Ljudje, ki so jim grozili domnevni navijači oziroma nogometni huligani, so bili v večini heteroseksualni, med njimi je bila celo ženska v petem mesecu nosečnosti. Čeprav so prireditev dostojanstveno končali z razvijanjem mavrične zastave, se je hitro razvedelo za napad. Epilog je zgodba dobila še isti večer, ko se je pokazalo, da v Mariboru nihče več ne upa javno priznati svoje spolne usmerjenosti. "Akciji, ki je potekala na Grajskem trgu, je sledila prireditev v Pekarni. Ta prireditev ne da je bila slabo obiskana, marveč sploh ni bila obiskana. Za varnost je bilo poskrbljeno, pri policiji smo zaprosili za dodatno varovanje, ampak obiska ni bilo. To nam jasno sporoča, da se ljudje odzovejo na take izgrede in na tako odkrito sovraštvo s strahom in se niso pripravljeni izpostavljati," ugotavlja aktivistka Lingsiuma. Niti na Mladinino vrtanje predstavnik Viol ni hotel nič povedati o zadevi. Zato pa je zgovornejši komentar na forumu mariborskih navijačev: "Ni bil Beograd niti Moskva, to je naš mali prispevek proti silam zla. Bog naj čuva božje bojevnike in naj podpre naš boj proti silam zla. Pravi verniki bodo nagrajeni z večnim življenjem. Ljubljana, zbudi se. Sprejmite božji dar in se priključite v borbi proti temnim silam." Zaradi tega je nadaljnje delovanje edinega mariborskega društva istospolno usmerjenih zelo vprašljivo, pravi Maja: "Vprašanje ostaja, kako naj bi se v prihodnje skupina srečevala. Srečanja te skupine so oglaševana, javna, pogosto so vabljeni tudi mediji. Mislim, da ni stvar nevladnih organizacij, ampak stvar oblasti, ne zgolj mariborskih, tudi širše slovenskih, s kakšnimi ukrepi bodo ne le sankcionirale, ampak tudi skušale preprečiti takšne dogodke."

Ljubljana

Odkrito izkazovanje sovraštva do drugačnih se ni ustavilo pri tem incidentu. Že naslednji dan je potekala ljubljanska parada ponosa. Sprevod je bil podnevi v sončni svetlobi videti odločen v boju za človekove pravice, ponoči pa so si upali na plan tudi skrajneži. Očitno se je dobro organizirala skupina, ki je hotela na vsak način ubraniti ljubljansko čast. To sta izkusila Avstralec Dean in Hrvat Nino, ki sta okoli treh zjutraj zapuščala poparadno zabavo v Tiffanyju. Ker ne bereta sporočil na spletnih forumih Viol, nista vedela, da tudi drugi nestrpneži po državi napovedujejo podobne dogodke, kot je bil tisti v Mariboru. Sta pa to začutila, ko sta si ravno kupila hrano na železniški postaji in se skozi podhod odpravila proti domu za Bežigradom. Ko sta stopila iz podhoda, sta na klopci videla sedeti nekaj mlajših moških, oblečenih v črno. Nista jim posvečala pretirane pozornosti, a kmalu sta postala pozorna, ker sta opazila, da ju zasleduje mlad fant. Ustavila sta se in doktorski študent, ki ga gosti SAZU, Dean Vuletič ga je vprašal za ogenj, mladec pa je stopil stran in živčno odgovoril, da ga nima. Medtem so se za njunima hrbtoma zbrali še preostali štirje pajdaši, zato sta hotela pobegniti čez cesto: "Ko sem pogledal nazaj, so tekli za nama. Stekel sem proti grmovju, Nino proti zgradbi. Padel sem in začeli so me brcati v glavo, trajalo je približno dvajset sekund. Nisem gledal na uro, kako dolgo, spomnim se samo čevljev. To so počeli v popolni tišini. Nič niso rekli, ko so naju brcali. Kmalu so pobegnili, mislim, da zato, ker je pripeljal avto. Vstal sem in pogledal, kako je s prijateljem. Oba sva bila krvava." V prvem šoku nista policistom, preden so zanju naročili rešilca, posebej pripovedovala, da sta istospolno usmerjena, ko pa sta izvedela še za en incident, sta tudi sama ugotovila, da je šlo za organiziran in pripravljen homofobni napad. Po opisu isti mladeniči so samo pol ure pozneje verbalno napadli skupino lezbijk, ki je prav tako zapuščala Metelkovo. Majo Mojšekrc so skupaj s punco in prijateljicama isti v črno oblečeni nestrpneži oblajali na križišču: "Ko smo šle mimo, se je eden zadrl: kaj je, pičke, a kej fukate. Vse smo gledale dol in šle naprej. Nismo se odzvale na provokacijo, ker smo imele občutek, da če bi karkoli rekle in se postavile zase, v bistvu ne bi imele niti najmanjše možnosti, ker bi gotovo sledil fizični obračun. Potem smo šle naprej. On se je za nami še zadrl, da prodaja dildote. Oblečeno sem imela majico "Lesbians Wanted" in zaradi tega smo bile prepoznane kot lezbijke. Ko smo šle naprej, sem ob prvi priložnosti, ki sem jo imela, obrnila majico, da nas ne bi še kdo prepoznal." Zaradi strahu so šle nazaj na Metelkovo in obvestile še druge obiskovalce, kaj se dogaja. Ko so varnostniki odšli na križišče, tolpe že ni bilo več.

Manifestacija nestrpnosti

Policija je tokrat končno prepoznala napade kot izraz skrajnega homofobnega nasilja. V mariborskem primeru je podala izjavo, da je na Grajskem trgu v Mariboru 30. junija ob 12.45 prišlo do kršitve javnega reda in miru, policisti pa so po zbiranju obvestil ugotovili, da "so neznanci z opisanim dejanjem storili kaznivo dejanje kršitve enakopravnosti po 141. členu kazenskega zakonika". Za storilci še poizvedujejo. Ljubljanski policisti o incidentih še zbirajo obvestila. Dalj časa so potrebovali politiki, sploh tisti, ki bi morali najprej skočiti v zrak, kot bi to storili njihovi kolegi v razvitem svetu. Tako pa so kot navadno prvi začeli opozarjati na napad tisti, ki nimajo vpliva na neposredne ukrepe. Izgrede nestrpnežev so obsodili najprej ombudsman, mariborski župan in njegova ljubljanska kolegica, stranka LDS in Mladi forum. Šele po hudem javnem pritisku so se po nekaj dneh oglasili tudi vsi trije predsedniki. Drnovšek je iz transcendence sporočil, da to ni v redu, Janša pravi, da so napadi nesprejemljivi, tudi Cukjati je proti takšnemu razkazovanju moči. Manj odločnosti za boj proti takšni obliki obračunavanja so pokazali predstavniki parlamentarnih strank. Vsi se niso solidarizirali z napadenimi, NSi je krivdo prevalila na ramena organizatorjev, ki s takšnimi javnimi manifestacijami izzivajo slovensko javnost. Izjava Saša Pečeta o žaljivosti organizatorjev pa bi lahko bila tudi izjava kakšnega predstavnika Viol. Mnenja skrajnežev imajo podlago še kje drugje, razmišlja Maja Pan: "Kar je pomenljivo v mariborskem primeru, je sporočilo, ki nam je bilo izrečeno in se popolnoma ujema s sporočili rimskokatoliške cerkve. Sporočili so nam, naj se vrnemo nazaj med svoje štiri stene."

Podobne signale pošiljajo ljudem s težko pestjo tudi nekatere druge javne osebe, ki bi morale še posebej paziti, kako vplivajo na ljudi. Tako so se organizatorji pritožili, da je znani urednik radia Dur Dušan Uršič zavrnil povabilo na okroglo mizo pred parado z besedami, ali naj s seboj prinese vazelin. Nam je dodatno pojasnil svoje motive. Po njegovem prepričanju ponosen človek ne potrebuje parade za sprožanje konfliktov. To ga spominja na zdravljenje travm in frustracij, za kar imamo strokovne ustanove. Z občutkom marginalnosti se po njegovem prej spoprijemajo domoljubi kot istospolno usmerjeni: "Kot urednik radijskega programa, ki se zavzema za zdrav in naraven način življenja, iz dneva v dan popolnoma legitimno sporočam poslušalcem preprosto dejstvo, da mati narava po svojih zakonih spolno usmerjene ljudi nagrajuje z nasledniki, torej z ohranitvijo vrste. Ob tem je prav, da poudarim, da umetna oploditev ni nič naravnega. Po naravnih zakonih spolno usmerjeni ljudje iščejo partnerje med pripadniki ali pripadnicami nasprotnega spola. V živalskem in človeškem svetu sicer prihaja do nekaterih anomalij, ki pa so normalne za živi svet." Kljub izrazitemu mnenju pa tudi sam obsoja fizično obračunavanje.

Po objavi novic o nasilju so se na spletnih forumih pojavili komentarji. Začelo se je "nedolžno", s pozivi k pregonu svinj in pucanju nesnage, ter s simpatiziranjem s skrajneži: "Tudi mi navadni s familijami si ne postavljamo štantov na Grajskem trgu, si tiskamo brošure in takšne pizdarije, tile topli pa nas v bistvu prisiljujejo v takšna dejanja, ko se načrtno kažejo in vsiljujejo to prepričanje." Nato je vse skupaj preraslo v odkrite pozive k novemu nasilju: "Pozdrav in en velik RESPECT za petkovo akcijo iz Celja. Dokazali ste, da je Maribor trenutno edino normalno mesto v SLO. Težko obljubim, toda poskušali se bomo potruditi, da se bo tudi Celje zbudilo."