Poskusi na ljudeh na črno?

Ali ljudje, ki sodelujejo pri kliničnem preskušanju zdravil, res vedo, v kaj natančno se spuščajo? Raziskave, v katerih sodelujejo ljudje, zdravi ali bolni, so lahko zelo tvegane. Pacientu lahko nova, še nepotrjena zdravila predčasno pomagajo. Možno pa je tudi, da ogrozijo njegovo zdravje. Zato terjajo takšne raziskave veliko odgovornost. Predvsem pa popolno transparentnost. Pa je klinično preskušanje zdravil, ki poteka v Sloveniji, transparentno? Kot kaže, ne. Ali je znano, kdo zasluži s testiranjem? In koliko? Ne. Podatki so tajni. Ali poteka klinično preskušanje zdravil vsaj v okviru predpisov? Obstaja velika verjetnost, da je tudi odgovor na to vprašanje nikalen. Vse to pa je že zadosten razlog za preplah.

Klinično preskušanje zdravil v Sloveniji najpogosteje opravljajo posamezne klinike Kliničnega centra (KC). A prav pri preskušanju zdravil v naši največji javni zdravstveni ustanovi naj bi bilo prihajalo do hudih nepravilnosti. Klinično preskušanje zdravil bi moralo praviloma potekati med dvema partnerjema. Med zdravstveno ustanovo in sponzorjem, ki je najpogosteje farmacevtsko podjetje. KC bi moral tako zagotoviti zdravnike, prostor in opremo za raziskave. Sponzor pa bi moral priskrbeti denar. In sicer tako, da bi četrtino denarja dobil KC, preostale tri četrtine pa zdravniki raziskovalci. A nekateri zdravniki iz KC-ja menda pogodbe s farmacevtskimi podjetji sklepajo kar sami. Torej mimo zdravstvene ustanove. To pa je nedopustno. Še sporneje je, da naj bi bili zdravniki tako ves denar, namenjen za raziskave zdravil, obdržali zase. S tem naj bi bili finančno oškodovali KC. Menda za milijone tolarjev. Morda celo za stotine milijonov tolarjev.

Tajni honorarji in neobstoječe pogodbe

Kako se je pravzaprav začelo? Novinarka TV Slovenija Jasna Tepina je KC lani zaprosila za podatke o vseh vrstah in oblikah izplačil, ki jih dobivajo vsi, ki sodelujejo pri kliničnem preskušanju najrazličnejših zdravil. KC ji podatkov ni razkril, češ da gre za "lastne prihodke UKC-ja". Klinično preskušanje zdravil naj bi torej sodilo med tržno dejavnost KC-ja. Tepinova se je decembra lani pritožila informacijski pooblaščenki Nataši Pirc Musar. Ta se je s primerom potem ukvarjala več kot pol leta. In kaj je zapisala v odločbi, ki jo je izdala pred nekaj dnevi? Tepinovi je zavrnila dostop po želenih informacij. Ugotovila je namreč, da slovenska zakonodaja res dopušča, da KC kliničnega preskušanja zdravil ne opravlja v okviru svoje javne službe, temveč v okviru svoje tržne dejavnosti. Zato so vsi podatki o plačilu raziskovalcev, ki sodelujejo pri kliničnem preskušanju zdravil, poslovna tajnost. Vprašanje je sicer, ali ni takšna zakonska ureditev sporna. To se je v odločbi med vrsticami vprašala tudi informacijska pooblaščenka. Pri kliničnem preskušanju zdravil namreč ni možno povsem ločiti javne službe in tržne dejavnosti. Paciente je treba pač v vsakem primeru zdraviti.

Pooblaščenka pa je pri preučevanju tega primera naletela še na kopico presenetljivih ugotovitev. Ena glavnih je bila gotovo ta, da so dobili v KC-ju cel kup dovoljenj za klinično preskušanje zdravil, uradno pa naj bi jih bili opravili le nekaj. Kako je to mogoče?

Za klinično preskušanje zdravil je treba najprej pridobiti dve vrsti dovoljenj. Prvega podeli Komisija RS za medicinsko etiko, ki na leto dobi okoli tisoč vlog za presojo etičnosti raziskav. Vsaj okoli tristo se jih nanaša na nove raziskave na človeku, med njimi so tudi vloge za preskušanje zdravil. Koliko vlog so zadnji dve leti odobrili za klinično preskušanje zdravil v KC-ju, nam sicer ni uspelo izvedeti. Kot pravi predsednik komisije dr. Jože Trontelj, bi morala s podpredsednikom pregledati kakih dva tisoč spisov, ker za administracijo skrbita sama, za to pa bi potrebovala kar nekaj časa. Zadnja dva meseca je bilo takih vlog trinajst. Večina je bila opazovalnih ali neinterventnih, ki pacientov ne bremenijo dodatno in so "zelo poceni, tipičen honorar je od 2000 do 10.000 SIT za bolnika". Vrednost nekaterih drugih raziskav pa naj bi se merila v milijonih tolarjev.

Koliko vlog za klinično preskušanje zdravil v KC-ju pa je ugotovilo drugo sito, agencija za zdravila? Pooblaščenki so januarja sporočili, da so zadnji dve leti izdali okoli 35 odločb za klinično preskušanje zdravil v KC-ju. Kasneje so podatek popravili, bilo naj bi jih 59, nam pa so ta teden sporočili, da so leta 2004 in 2005 pravzaprav izdali 65 odločb. Letos pa še 15. Zakaj agencija navaja tako različne podatke, ni jasno. Kljub temu so zadnji dve let nedvomno izdali nekaj deset dovoljenj za klinično preskušanje zdravil v KC-ju.

Logično bi bilo torej, da bi v KC-ju zadnji dve leti na pacientih testirali prav toliko zdravil. In da bi hranili prav toliko pogodb. A v KC-ju so še januarja letos trdili, da so zadnji dve leti sklenili eno samo pogodbo za klinično preskušanje zdravil. Šlo je za pogodbo s podjetjem Glaxo Smith Kline, d. o. o., v okviru katere so bile sklenjene štiri avtorske pogodbe z zdravniki Primožem Karnerjem, mag. Tomažem Jurco, doc. dr. Matjažem Jerebom in prim. asist. Igorjem Muzlovičem. V KC-ju so našli tudi eno pogodbo, na podlagi katere raziskava še potekala, podpisali pa so jo z ljubljansko podružnico podjetja Johnson & Johnson. In to naj bi bilo vse. Tako sta v dopisu informacijski pooblaščenki trdili generalna direktorica KC-ja Darinka Miklavčič in njena pomočnica Sonja Senica. Številka je seveda povsem nelogična. V KC-ju pa so prejšnji teden poskrbeli za novo presenečenje. Zdaj trdijo, da so leta 2004 in 2005 pravzaprav sklenili 21 pogodb, letos pa še 18. Miklavčičeva trdi, da je šlo pri obveščanju pooblaščenke za "komunikacijski nesporazum". A podatki so še vedno nelogični. Kako je mogoče, da je agencija za zdravila KC-ju leta 2004 in 2005 dovolila izvajanje 65 raziskav, KC pa je sklenil le 21 pogodb? Kaj se je potemtakem zgodilo s preostalimi 44 dovoljenji?

Zvesti vrtnar

Je možno, da teh raziskav v KC-ju sploh niso opravili? To se zdi le malo verjetno. Zakaj bi se sicer trudili s pridobivanjem dovoljenj? Dobri poznavalci problematike pravijo, da so pogodbe najverjetneje res podpisali kar sami zdravniki, ki vodijo raziskovalne projekte kliničnega preskušanja zdravil. "Čeprav so pravila jasna, vse raziskave gotovo ne gredo prek Kliničnega centra. Vse je odvisno od predstojnika posameznega oddelka, kako dosleden je pri spoštovanju pravil," nam je zaupal vir, ki ni želel biti imenovan. A kam tedaj sponzorji nakazujejo denar? Očitno ne na transakcijske račune KC-ja, temveč kar na osebne račune zdravnikov. Nekateri menijo, da naj bi se včasih dogovorili tudi, da sponzor polovico izplača zdravstveni ustanovi, polovico pa kar neposredno zdravniku. Kakorkoli že, KC naj bi bil v teh primerih ostal brez "svojih" 25 odstotkov raziskovalnega denarja. Pa čeprav so raziskave potekale v njegovih prostorih, na njegovi opremi in tudi na njegovih pacientih.

Kateri zdravniki naj bi bili "na črno" testirali zdravila, za zdaj sicer ni jasno. Tudi katera podjetja naj bi bila pogodbe podpisala kar z zdravniki, ni znano. Prav tako ne, katera podjetja naj bi bila naročala takšne raziskave. Iz neuradnih virov prihajajo podatki, da naj bi bila 15 kliničnih preskušanj zdravil v KC-ju financirala Krka. Vendar ni jasno, s kom naj bi bila podpisala pogodbe, ali s KC-jem ali s posameznimi zdravniki. V Krki nam konkretnega števila pogodb, ki so jih sklenili s KC-jem, niso razkrili. Povedali so le, da so se lani odzvali povabilu strokovnjakov Kliničnega oddelka za žilne bolezni v KC-ju, ki je v sodelovanju z Družinsko medicino Medicinske fakultete v Ljubljani začel veliko slovensko multicentrično petletno prospektivno preskušanje PID-PAB.

Več podatkov o tem, kdo naj bi bil sodeloval pri domnevno spornih preskušanjih zdravil, bi bilo mogoče zbrati z odločbami, ki jih je agencija za zdravila izdala za klinično preskušanje zdravil v KC-ju. A agencija jih ne želi javno razkriti, ker naj bi šlo za tržno dejavnost KC-ja in ker so v odločbah zato menda tudi poslovne skrivnosti. Kar je najmanj sporno. Zlasti zato, ker so takšni podatki v tujini praviloma javni. Na spletni strani ameriške vlade Clinical Trials, ki je namenjena kliničnemu preskušanju zdravil, so objavljeni podatki o kliničnem preskušanju zdravil po vsem svetu. Na voljo so tudi podatki o raziskavah, ki trenutno potekajo v Sloveniji. Podatki razkrivajo, kdo so naročniki in raziskovalci, katera zdravila preskušajo, pa tudi, kakšne paciente potrebujejo za raziskave. Po teh podatkih menda v Sloveniji prav zdaj poteka 55 kliničnih raziskav. Pri 22 še rekrutirajo paciente, pri preostalih 33 so kandidati že znani. Ena izmed raziskav, za katero še rekrutirajo paciente, denimo skuša ugotoviti, ali je terapija z zdravilom Zometa (4 mg) učinkovita pri preprečevanju pojava kostnih metastaz pri bolnikih z rakom prostate, pri katerih obstaja veliko tveganje za razvoj teh metastaz. V raziskavi, katere sponzor je Central European Cooperative Oncology Group, sodelujejo raziskovalci iz številnih držav, zasledimo pa tudi dva raziskovalca iz Slovenije, Karla Kisnerja iz mariborske bolnišnice in Bojana Tršinarja iz KC-ja. Med raziskavami, za katere pacientov ne rekrutirajo več, je recimo raziskava o zdravljenju diabetesa, ki jo v številnih evropskih državah izvaja podjetje Novo Nordisk. Njen izvajalec v Sloveniji je KC. Zakaj so torej ti podatki brez težav objavljeni na spletni strani ameriške vlade, v Sloveniji pa so tajni?

Vprašanje je seveda tudi, kakšen vpliv ima takšna netransparentnost na paciente. Kako varni so v resnici? "Pacienti morajo biti v raziskavo povabljeni, vedeti morajo, da njihova zavrnitev ne bo imela nikakršnih slabih posledic zanje, morajo biti pošteno poučeni o morebitnih nevarnostih slabih učinkov zdravila, o obremenitvah, ki jih pomeni raziskava, in o njeni pričakovani koristi. Pogoj za njihovo sodelovanje je svobodna privolitev, potrjena s pisno izjavo. Imeti morajo tudi možnost, da v vsakem trenutku umaknejo privolitev in iz raziskave izstopijo," pravi predsednik komisije za medicinsko etiko dr. Trontelj. A pacienti očitno nimajo vseh podatkov o raziskavah, v katerih sodelujejo. Ali pacienti KC-ja vedo, da morda sodelujejo v zasebni raziskavi, od katere KC nima nič razen stroškov? Čeprav v agenciji za zdravila in v KC-ju trdijo, da so pacienti dobro obveščeni prostovoljci, se ob tolikšni netransparentnosti vendarle sproža gora vprašanj. Ali res vedo, da sodelujejo v kliničnih preskušanjih zdravil? Ali res vedo, kakšna zdravila preskušajo na njih? So zavarovani? In kdo krije njihovo zavarovanje?

Odgovornost

Na pobudo informacijske pooblaščenke Nataše Pirc Musar se zdaj z iskanjem odgovorov na vsa ta vprašanja ukvarjajo tožilci. Primer imajo na mizi še trije drugi organi, računsko sodišče, davčna uprava in komisija za preprečevanje korupcije. Kot pravi predsednik slednje Drago Kos, bodo skušali ugotoviti, ali so nekateri zdravniki zlorabili položaj in ali so prejemali neupravičena darila. Preverili bodo tudi odgovornost naročnikov raziskav. Ugotoviti pa bodo skušali še, ali je za vse to vedelo prejšnje in sedanje vodstvo KC-ja. Neverjetno bi bilo, če vodstvo za by-pass raziskave ne bi vedelo. Navsezadnje je strokovna direktorica KC-ja Aleksandra Markovič Predan tudi sama zdravnica raziskovalka in bi takšne informacije bržkone prišle do nje. V KC-ju očitke zavračajo. In z besedami, "da medijski pritiski ne koristijo sklepanju poslovnih partnerstev", za afero krivijo medije. Sicer pa so v KC-ju v četrtek vendarle pridobili vse odločbe, ki jim jih je zadnji dve leti izdala agencija za zdravila, zdaj pa naj bi skušali stvar tudi sami raziskati. Zanimivo pa je, da niso za odločbe zaprosili že januarja, ko jih je na nenavadne številke opozorila informacijska pooblaščenka.

Vprašanje je še, kakšna je pri vsem tem odgovornost ministra Bručana. Ta se resda ne ukvarja neposredno z vodenjem KC-ja. Vendar pa je KC javna zdravstvena ustanova. In ko se menjajo vlade, politično motivirane kadrovske menjave javnih zdravstvenih zavodov ne zaobidejo. Tudi KC-ja niso. Takratni generalni direktor Franc Hočevar je kmalu po zamenjavi vlade napisal odstopno izjavo. Nadomestila ga je Darinka Miklavčič, ki naj bi jo bil po "golfski liniji" izbral premier Janša. Nova strokovna direktorica KC-ja pa je kljub nasprotovanju stroke postala Aleksandra Markovič Predan, ki jo je minister Bručan le nekaj tednov prej povabil za svojo osebno svetovalko. Sicer pa naj bi se razpletanje afere in iskanje odgovornih zanjo že kmalu preselilo tudi v parlament, saj je poslanski klub LDS na pobudo Cvete Zalokar Oražem zahteval sklic nujne seje parlamentarnega odbora za zdravstvo.