19. 7. 2006 | Mladina 29 | Politika
Trdnjava Slovenija
Igranje z usodami družin, ki so nas prišle prosit za zaščito
Mama Hasija in sin Adem ob snidenju z očetom Avdom, ki so ga prejšnji izpustili iz postojnskega centra
© Denis Sarkić
Hasija Dedić je živela v vasi, ki je danes na ozemlju Republike Srbske. "Leta 1992 so mene in še dvanajst žensk Srbi zaprli v taborišče za ženske, ki je bilo v vasi Liplje," začne svojo pripoved, a kmalu zatem obmolkne. Nadaljujem z vprašanjem o razmerah v taborišču. Preden mi odgovori, pogleda proti tlom, si z rokami zatisne oči ter v solzah potihoma pove: "Posiljevali so nas." Ko je sama s sinom prišla v Slovenijo, si o posilstvu ni upala spregovoriti. Obriše si solze, ki ji sedaj že kapljajo iz oči, in iz torbice potegne pomirjevala. Pogoltne tableto in nadaljuje spominjanje na grenko vojno preteklost: "Dva paznika v taborišču, enega so klicali Brzi, drugi je bil Grujić, sta mene in še dve ženski odpeljali v bližnjo stavbo, kjer je na mizi ležala zaklana Esma. Zagrozili so nam, da se bo enako zgodilo tudi nam, če ne bomo delale, kot oni rečejo." Hasija je pozneje prebegnila v Srebrenico, od tam pa je odšla v okolico Tuzle, kjer je živela še do nedavnega. Skozi leta je skušala pozabiti bolečine iz vojnega časa. Kot pravi, o odhodu iz Bosne prej nikoli ni razmišljala. Svojo prihodnost je videla tam vsa do lanskega leta, ko je bila prisiljena s sinom poiskati zaščito v Sloveniji, saj so tridesetletno muslimanko med obiskom vasi, kjer je živela pred vojno, prepoznali njeni nekdanji mučitelji. "V vas so nas v sklopu projekta vračanja beguncev peljale enote mednarodnih sil. Med obiskom vasi me je eden prepoznal, kar ni nič čudnega, saj so ti ljudje naši nekdanji sosedi. Pristopil je do mene, mi grozil ter me zmerjal, " pripoveduje Hasima.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
