Uravnotežene državne jasli

Nov medijski zakon, tisti, ki je zlovešče razširil pravico do popravka, je uvedel tudi medijski sklad. Ideja medijskega sklada je preprosta; ker ima Slovenija težave s pluralizacijo medijskega prostora, no, ker naj bi jih imela, je naloga države, da uresničuje javni interes po pluralnosti, demokratičnosti, dostopnosti kakovostnih in verodostojnih informacij. Podobne medijske sklade poznajo tudi nekatere druge države, nekatere države pa medijem pomagajo posredno, recimo tako, da jim zmanjšajo davčno breme. V času, ko je slovenski parlament mukoma sprejemal novo medijsko zakonodajo, je opozicija, pa tudi del civilne družbe, vladno večino opozarjala, da so kriteriji podeljevanja državne pomoči nejasni. Da omogočajo zlorabe in da jih je napisala politika. Kaj pravi zakon? Prvi kriterij, ki ga mora strokovna komisija, ki ministru predlaga favorite za dodelitev državnih subvencij, upoštevati, je "zagotavljanje rednega in objektivnega ter uravnoteženega predstavljanja političnega delovanja in stališč raznih organizacij in posameznikov, zlasti politične pozicije in opozicije". Šele po politični uravnoteženosti so zapisane besede o kakovosti, izvirnosti in ohranjanju slovenske nacionalne in kulturne identitete. Očitno je sestavljalce zakona vodila misel, da je slovenski medijski prostor politično hendikepiran, da pluralnost ni povezana z različnostjo medijskih tem, pač pa predvsem s poročanjem o političnem dogajanju.

Prepričanje o politični neuravnoteženosti slovenskih medijev je razvidno tudi v sestavi komisije, ki ministru Simonitiju predlaga tiste medije, ki bodo deležni državne pomoči. Peterici izbrancev se lahko očita tisto, kar nekateri izmed njih očitajo slovenskim medijem. V komisiji prevladuje en politični odtenek, v njej pa sta samo dva medijska strokovnjaka. Vse člane komisije je sicer poiskalo ministrstvo samo, nekateri izmed njih pa se med sabo prej niso poznali. Okvirna vrednost razpoložljivih sredstev, namenjenih za razpis, je približno 1 milijarda SIT.

Kdo so njeni člani? Prvi je Andrej Aplenc, nekdanji direktor Slovenskih železarn, direktor Zavoda za ustanovitev civilne družbe, avtor knjige o medijski konstrukciji. Njegovo mnenje o slovenskih medijih je znano. Na enem izmed srečanj Zbora za republiko je recimo dejal, "edini dve publikaciji, ki se ukvarjata z raziskovalnim novinarstvom, pa sta Mag in Demokracija". A zna se zgoditi, da bo imel prvi član komisije zaradi Demokracije težave. Aplenc je namreč njihov redni kolumnist, njegovo ime pa je zapisano tudi v kolofonu. S časopisom naj bi imel sklenjeno avtorsko pogodbo. Zakon sicer izrecno prepoveduje, da bi v strokovni komisiji sodelovale "osebe, ki imajo kot zunanji sodelavci sklenjeno pogodbeno razmerje z izdajateljem medija ali z oglaševalsko organizacijo". Ko smo Aplenca povprašali, če se mu zdi kaj spornega, nam je odvrnil, naj se s takšnimi vprašanji obrnemo na ministrstvo za kulturo.

Drugi član komisije je Peter Lah, jezuit, ki je doktoriral v ZDA na temo komercializacije medijev v nemškem in slovenskem časopisju. Lah trenutno poučuje na katoliški univerzi v Misuriju. Leta 2001 je v eni izmed publikacij, ki jo izdajajo jezuiti, izjavil, da novinarji v Sloveniji ne prepoznajo, kako "njihove vrednote in vedenja še zmerja odsevajo vrednote in vedenja nekdanjega režima". Lah je nekoč urejal slovenski Vatikanski radio v Rimu. Po njegovem mnenju se v Sloveniji "pojavljata dva problema, prvi je komercializacija medijev, potem pa dejstvo, da se je evolucija medijskega prostora, idejna diverzifikacija, zaustavila tam okoli leta 1991. Vloga cerkve se recimo še zmeraj razume v marksističnem konceptu razumevanja družbe in ne v njenem demokratičnem kontekstu. Razmerje med konzervativnim in t. i. svobodnjaškim spektrom je porušeno. Podpreti je treba kakovostno novinarstvo". Je takšen kakovosten medij Družina? "Družina, ki je sicer redno ne spremljam, je po moji oceni kakovosten časopis. Seveda v svoji specifiki, je specifičen medij, namenjen notranji publiki, je medij za javnost RKC."

Tretji izmed peterice je Matevž Tomšič, doktor teoretske sociologije, ki dela na oddelku za kulturologijo na ljubljanski FDV, je strokovnjak za teoretsko in občo sociologijo. Tomšič občasno piše za Ampak in Novo revijo, pa tudi v Mag, kjer je pred meseci zapisal, da je glavni problem slovenskih medijev, ker je večina "medijev podobno orientiranih". Tomšič in Lah sta nedavno sodelovala pri raziskavi skupine Franeta Adama o medijskem pluralizmu v Sloveniji. Glavna teza raziskovalcev je poenostavljeno takšna: zaradi specifičnosti tranzicije v Sloveniji po letu 1991 ni prišlo do menjave političnih in ekonomskih elit, gradualizem celotne družbe pa se zrcali tudi v medijih. Zato raziskovalci, ki so kritični do razširjenega pravice do popravka, v zaključku predlagajo, da naj vlada poleg izobraževanja podpre raziskovalno novinarstvo in morebitni novi političnoinformativni dnevnik, "seveda pa le v primeru, če se izkaže, da gre za resen in kvaliteten projekt, ki bo pozitivno vplival na javni diskurz". V Sloveniji je sicer nekoč že obstajal desni Slovenec, a na trgu ni preživel. Isto se je zgodilo z levo Republiko in s Slivnikovim Jutranjikom.

Komisija ima še dve članici. Danica Ozvaldič je bila še pred dnevi članica uprave Raiffeisen Krekove banke, vendar je odstopila. Kakšne odmevne raziskave o medijih ni objavila. Peta članica komisije pa je Suzana Žilič Fišer, ki je, podobno kot Lah, strokovnjakinja za medije, trenutno pa v Mariboru predava predmete, povezane z medijskimi vsebinami. V slovenskem medijskem prostoru bolj kot uravnoteženost pogreša "profesionalnost in korektnost" ter preiskovalno in analitično novinarstvo. Uravnoteženost se ji zdi izmuzljiv pojem, "tako tudi v političnem uravnoteženju štetje števila prispevkov za to in ono politično opcijo ne prispeva k dejanski kakovosti novinarskega delovanja, saj so ključni elementi kakovostnega dela drugje".

Mladina se na bližnji razpis za financiranje medijskih vsebin ne namerava prijaviti. Bilo bi nehigienično, če bi bil medij, ki analizira delovanje oblasti, od te oblasti tudi financiran. Avtonomija novinarske presoje bi bila manjša. Ostalim pa želimo veliko sreče.